Urgentni zdravniki zaskrbljeni nad napovedanimi spremembami v sistemu NMP

V sekciji za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu so na ministrstvo za zdravje poslali odprto pismu, v katerem izražajo zaskrbljenost nad napovedanimi spremembami v sistemu NMP. Možnosti, da bi urgentnim zdravnikom v zrelih letih omogočili drugo specializacijo, ne nasprotujejo, a menijo, da ne gre za sistemsko rešitev.

V sekciji za urgentno medicino so o spremembah v organizaciji sistema nujne medicinske pomoči (NMP), ki jih je naznanil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, izvedeli iz medijev. “Kljub temu, da smo ena od temeljnih strokovnih organizacij s področja NMP, v razprave in načrtovanje teh sprememb nismo bili vključeni,” so opozorili v odprtem pismu, ki so ga posredovali tudi medijem.

Kordež je na nedavnem seminarju sekcije reševalcev v zdravstvu, ki je potekal v Zrečah, med drugim dejal, da se le malo zdravnikov odloča za specializacijo urgentne medicine, saj jim ta ne omogoča primerne alternative v njihovih bolj zrelih letih, ko stresno delo v urgenci zanje postane prenaporno. Ministrstvo zato pripravlja spremembe v smeri, da bi specialistom po določeni delovni dobi omogočili drugo specializacijo, ne da bi zaradi tega izgubili doseženi plačni razred.

Pomanjkanje možnosti za kasnejši prehod v drugo specializacijo po mnenju sekcije za urgentno medicino ni med razlogi, zakaj se študenti medicine redko odločajo za specializacijo urgentne medicine. “Takšno razumevanje ocenjujemo kot zgrešeno in škodljivo za nadaljnji razvoj urgentne medicine, tako kadrovski kot strokovni,” so poudarili.

Možnosti prehajanja iz urgentne medicine v druge specialnosti za tiste, ki si tega želijo, v sekciji ne nasprotujejo. Vendar menijo, da takšna ureditev nikakor ne more predstavljati sistemske rešitve. Nasprotno, taka ureditev po njihovem prepričanju znižuje ugled in vrednost specializacije urgentne medicine ter sporoča, da delo v tej stroki ni dolgoročno vzdržno, niti primerljivo z ostalimi specialističnimi področji z vidika strokovnega, raziskovalnega in pedagoškega kariernega razvoja.

“Ukrepi v tej smeri, brez sočasnih rešitev, ki smo jih že večkrat ponudili, ne pomenijo krepitve stroke, temveč le dodatno vzpodbudo za njen razpad. Tak razvoj dogodkov bi lahko bil nepovraten in bi imel dolgoročne posledice za celoten sistem NMP,” so opozorili.

Glavna težava urgentne medicine in sistema NMP po navedbah sekcije ostaja izrazito pomanjkanje specialistov urgentne medicine, še posebej v urgentnih centrih. Ti z izjemo mariborskega ne zmorejo zagotoviti niti enega specialista urgentne medicine 24 ur dnevno, so opozorili v sekciji. Ob tem so dodali, da do danes ni bil izveden ali napovedan niti en konkreten ukrep, ki bi naslovil izrazito pomanjkanje urgentnih zdravnikov.