Urban center Ribnica: hiša vseh generacij

Na temeljih nekdanjega doma JLA, ki je bil odprt 15. decembra leta 1975, po osamosvojitvi pa je nekaj let deloval kot Ideal center, nato pa dolga leta sameval, je bil v treh letih zgrajen nov, sodoben, funkcionalen in današnjemu času primeren Urban center. Svečano in uradno so ga odprli sinoči.

O pomenu projekta, ki bo na številnih področjih pomembno zaznamoval prihodnost občine in je nastal tudi z izdatno finančno podporo države, je na dveh predstavitvah v do zadnjega kotička zasedeni osrednji dvorani v daljšem nagovoru spregovoril ribniški župan Samo Pogorelc.
»Če ne bi bilo razumevanja takratne vlade, ki jo je vodil Janez Janša, tega objekta ne bi bilo in vprašanje je, ali bi kdaj sploh bil,« je posebej izpostavil Pogorelc.

Destinacija kulturnega in kongresnega turizma

»Pri projektih se moraš odločiti – ali greš ambiciozno ali pa povprečno. Povprečja imamo v Sloveniji že dovolj,« je ob odprtju poudaril Pogorelc. Po njegovih besedah je Urban center nastajal z jasno vizijo: ustvariti srce in dušo mesta, življenje pa mu bodo vdihnili ljudje. Ribnica se po županovih besedah odslej ne bo več prepoznavala le po bogati rokodelski tradiciji, temveč tudi kot destinacija kongresnega in kulturnega turizma.
»Od danes naprej imamo v Ribnici tudi kulturni turizem – gledališke, glasbene in druge predstave – saj gre za eno najboljših dvoran v Sloveniji,« je dejal.

Nova dvorana se ponaša z 10 × 10 metrov velikim odrom svetle širine, vrhunsko scensko in pododrsko tehniko ter avtomatskimi lučnimi in scenskimi vleki, kar jo uvršča med tehnično najsodobnejše v državi.

Povezovanje

Župan je poudaril, da Urban center ni »županova stavba«, temveč hiša vseh občank in občanov Ribnice ter širše subregije.
»To mora biti prostor, kjer se bodo ljudje počutili kot doma – tudi kavarna naj bo nekakšna javna dnevna soba,« je dejal.

V objekt se selijo tudi Razvojni center Ribnica–Kočevje, Univerza za tretje življenjsko obdobje, mladi pa bodo v njem dobili prostor, ki bo lahko deloval kot mladinski center. Prostor bo dobila tudi Ribniška godba, ki letos praznuje 100 let delovanja.

Po besedah župana bo prav preplet kulture, gospodarstva in medgeneracijskega sodelovanja tista dodana vrednost, ki je ni mogoče meriti zgolj v proračunskih številkah.
»Bistvo te stavbe je povezovanje Ribničank in Ribničanov,« je sklenil.

Od doma JLA do sodobnega urbanega središča

O izzivih pri gradnji in zgodovini lokacije je Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, pojasnil, da je bil eden največjih izzivov način izbire projekta, saj je občina pogojevala model »design and build«.
»Pred občino smo morali stopiti z dobrim arhitektom in tehnologom ter ponuditi prepričljivo rešitev, ki bi bila najbolj ustrezna,« je dejal in dodal, da je komisija prepoznala kakovost predlagane rešitve.

Poseben izziv je predstavljalo tudi delo v domačem okolju – usklajevanje želje po vključevanju domačih izvajalcev z zahtevami po konkurenčni ceni in visoki kakovosti.
»Vesel sem, da smo Ribnici zagotovili ustrezno kakovost,« je poudaril.

Škrabec se je ob tem spomnil tudi nekdanjega doma JLA, ki je nekoč stal na tem mestu in imel pomembno vlogo v družabnem življenju Ribnice.
»Takrat so v Ribnico prihajala velika imena jugoslovanske in slovenske estrade, od Jožeta Privška do Nece Falk. Sam sem organiziral koncert Andreja Šifrerja. Nikoli si nisem mislil, da bodo takšne zvezde nastopale tukaj,« je dejal.

Po njegovem prepričanju bo novi Urban center znova omogočil razcvet družabnega in kulturnega življenja.
»To bo imelo pomemben vpliv na kakovost življenja in na privlačnost Ribnice – tako za prebivalce kot za prihod novih, kakovostnih kadrov. Pomembno je, da ljudje tukaj ne najdejo le delovnih mest, temveč tudi kakovostno življenje po koncu delovnika,« je dodal.

V številkah

Projekt izgradnje novega večnamenskega objekta predstavlja eno večjih investicij v lokalno infrastrukturo v zadnjih letih. Skupna vrednost investicije znaša 9.838.806,21 evra brez DDV, od tega je bilo zagotovljenih 5.824.951,43 evra sofinancerskih sredstev iz različnih virov.

Največji delež, 5 milijonov evrov, so prispevala Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za solidarno prihodnost ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je prek Eko sklada sofinanciralo projekt v višini 744.951,75 evra, dodatnih 79.999,68 evra pa je bilo pridobljenih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru LAS.

Skupna površina objekta znaša 4.172,70 kvadratnega metra. Največji del zavzema kulturna dvorana s foyerjem, kavarno in pripadajočimi servisnimi prostori, ki meri 1.314,53 kvadratnega metra. Garažni parkirni prostori obsegajo 1.769,60 kvadratnega metra, upravni, gospodarski in tehnični prostori pa skupaj 1.088,57 kvadratnega metra. Urejene so tudi zunanje površine v skupni velikosti 681 kvadratnih metrov.

Osrednji del objekta predstavlja sodobna večnamenska dvorana s skupno 300 sedeži, od tega 199 v pritličju in 101 na balkonu, dodatno pa sta zagotovljeni dve mesti za gibalno ovirane. Opremljena je s sodobno tehnološko opremo, ki omogoča izvedbo raznolikih kulturnih in drugih prireditev. Med drugim vključuje splošne scenografske in lučne vlake, fiksne obešalne scenske droge, krmilni pult scenske mehanike, digitalni avdio pult DiGiCo, celovito ozvočenje odra in dvorane, mikrofone, scensko razsvetljavo ter video kamero.

Za obiskovalce in zaposlene je na voljo 102 parkirnih mest, od tega 39 na nivoju terena in 63 v garažni hiši. Šest parkirnih mest je posebej prilagojenih za gibalno ovirane.

Z Urbanim centrom Ribnica tako odpira novo poglavje – kot sodobno, odprto in povezano mesto, usmerjeno v prihodnost.

(mgć)