Uporabe konoplje v gradbeništvu

13. in 14. novembra je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani potekala prva mednarodna konferenca inovativnih načinov uporabe konoplje v gradbeništvu (1st international conference on innovative use of hemp in construction sector IIHC).

Arhitekti smo s svojim poklicem razpeti med prostorskim načrtovanjem, torej planiranjem prostora, ter gradbeništvom oziroma grajenjem prostora. Pomembno je, da smo prisotni ob diskusijah obeh polov poklica, pri čemer nas bolj tehnični vidiki gradbeništva ter razvoja materialov pogosto obidejo. V času, ko spreminjanje podnebja že očitno vpliva na naš vsakdan, si ne moremo več dovoliti, da nova dognanja preidejo v mainstream, preden jih začnemo vključevati v svoje projekte. Nove arhitekturne koncepte je skozi zgodovino pogosto postavljal tehnološki napredek in ne obratno. Na prelomu 19. stoletja so arhitekti z veliko zamudo začeli uporabljati materiale, ki so jih ladjedelniška, letalska, avtomobilska ter gradbena industrija spoznale že mnogo prej: beton, jeklo in steklo. V globalno povezanem svetu, kjer so raziskave vrhunskih inženirjev že ob objavi dostopne na spletu, si arhitekti ne moremo več privoščiti, da bi bili zadnji na igrišču. Naša prisotnost na konferencah, kakršna je potekala na FGG, je ključna, če želimo skupaj graditi bolje za prihodnje generacije.

Konferenca IIHC je nastajala v sodelovanju med Zavodom za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo (FGG) in podjetjem CoGreen, ki v Sloveniji gradi objekte z uporabo izdelkov iz konoplje. Gre za dogodek, kjer so svoje poglede in vizije o prihodnosti gradnje soočali študenti, akademiki, znanstveniki, predstavniki stroke in zasebnega sektorja. Predstavnika arhitekturne stroke, ki sta se poleg mene še udeležila konference, sta bila Ira Zorko in dr. Andrej Šmid. Z direktorjem podjetja CoGreen, Primožem Zorcem, smo pri reviji Outsider opravili kratek intervju o konferenci na Jamovi 2.

Od kod ideja za mednarodno konferenco inovativnih načinov uporabe konoplje v gradbeništvu in zakaj ravno konoplja?

Kot veste, smo podjetje, ki se ukvarja z ekološko gradnjo, kjer uporabljamo materiale na osnovi konoplje, lesa, ilovice, apna. Ideja oz. vizija se je oblikovala na osnovi različnih zornih kotov. Moje pretekle precej raznolike profesionalne izkušnje so en pogled. Leta izkušenj pred ustanovitvijo podjetja CoGreen (2017) so mi dala vpogled v primanjkljaj sodelovanja med različnimi strokami pri kreativnem procesu. Zato dobre ideje velikokrat ne padejo na plodna tla oz. se ne realizirajo. Nerazumevanje oz. nesprejemanje drug drugega je konec koncev tudi netrajnostno in ekonomsko neučinkovito. Moje odraščanje je bilo v stiku z naravo, zato sem naravne, ekološke principe tako z vidika soodvisnosti procesov kot vpliva naravnih materialov na človeka postavil kot osnovo podjetja CoGreen. Konoplja je rastlina z zelo dolgo zgodovino in največ možnostmi uporabe na različnih področjih. Uporaba celotne rastline ter potencial lokalizacije vira zmanjšuje negativne vplive na okolje že v samem začetku. Kar se tiče tehničnih lastnosti v gradbene namene, pa ima konoplja potencial uporabe kot toplotno ali zvočno izolacijski element (npr. konopljin beton ali konopljina mehka izolacija), kot dodatna armatura v armirano betonskih elementih ali kot polimerizacija vlaken za razvoj bio plastike. Več inovativnih načinov uporabe so različni govorci predstavili na sami konferenci. Konoplja ima precej nizek ogljični odtis. Seveda pa je pomemben tudi holistični aspekt uporabe konoplje kot materiala v gradnji, saj pozitivni vplivi na zdravje ob bivanju v takšnem objektu niso zanemarljivi.

Kako ste pristopili do organizacije in na kakšen način sta k temu pripomogla ZAG in FGG? Kakšna je bila njuna vloga na konferenci?

Ideja je pred kakšnim letom vzklila znotraj CoGreena. Pogovarjali smo se, kako konopljo in druge naravne materiale postaviti na višjo raven, narediti preskok ter spodbuditi inovacije in medsektorsko razumevanje naravnih materialov. Z našim razvojnim inženirjem dr. Shivom Kumarjem sva pričela graditi idejo in oblikovala vizijo:

»Verjamemo, da povezovanje znanosti, izobraževalnih inštitucij in gospodarstva postavlja prave temelje za razvoj novosti tudi na področju inovacij v gradbeništvu. Multiplikativni učinek pa se odraža predvsem v odnosu do okolja ter v bolj zdravih pogojih bivanja in dela v stavbah.«

Ker smo na enem izmed predhodnih dogodkov že prišli v stik z dr. Tomažem Hozjanom s FGG, smo lahko takoj pričeli pogovore o možnostih sodelovanja s študenti. Hana Huth Lukšič je ob somentorstvu dr. Shive Kumarja pripravila magistrsko nalogo z naslovom »The effect of elevated temperatures on mechanical properties of hempcrete«. Vsi testi so se izvajali na inštitutu IGMAT, ki je bilo med sponzorji konference. Dr. Hozjan in dr. Mateja Dovjak sta takoj pristala na soorganizacijo FGG in zagotovila vso infrastrukturo. Zelo hitro smo našli sinergijo tudi z ZAG, ki se je prav tako priključil organizaciji. Dr. Alenka Mauko in dr. Dragica Marinič, kasnejša moderatorka konference, sta prevzeli iniciativo ter poiskali primerne govorce. ZAG je dogodek organiziral v okviru evropskega projekta ReBuilt. Del konference je bil tako izveden na samem ZAG-u. Vsak organizator je prispeval del resursov, da smo lahko izpeljali tako čudovito zgodbo. Vsak je izbral svoje govorce, pri čemer smo pazili, da so zajeti vsi aspekti in nivoji kreativnega procesa.

Kakšno je trenutno sprejemanje konoplje in izdelkov iz konoplje kot gradbenega materiala v Sloveniji? Vaše podjetje se ukvarja tudi z gradnjo objektov iz konopljinega betona. Je že veliko izvedenega?

Če kot ponudnik storitev gradnje in prenov, kjer uporabljamo materiale na osnovi konoplje, pogledam zadnjih pet let, opažam, da se je sprejemanje popolnoma spremenilo. Najbolj očitno je sprejetje s strani strank, manj pa s strani arhitektov in inženirjev, kar se je morebiti zrcalilo tudi v obiskanosti konference. Za stranke lahko z gotovostjo trdim, da je material že sprejet kot vsak drug material za gradnjo. Ljudje so se izobrazili o njegovih prednostih, hkrati pa se je dvignila ozaveščenost o vplivu nekaterih materialov na zdravje ljudi in okolja. Od leta 2021 do danes se nam je nabralo trinajst projektov z odličnimi obeti za leto 2025. Uspešni smo bili na razpisu RRI, kamor smo prijavili razvojni projekt prefabriciranih panelnih elementov iz konopljinega betona za modularno gradnjo. Prihodnost zato vidimo v montažni gradnji. Je pa v Sloveniji seveda že nekaj več izvedenega predvsem v samogradnji.

Uspeh dogodkov, kakršen je bila IIHC, sloni na predavateljih in govorcih. Kdo so bili strokovnjaki, inženirji in akademiki, ki so bili prisotni na konferenci? So vas našli sami ali ste jih povabili k sodelovanju?

Naš cilj je bil postaviti dobre temelje za nadaljnje delo, zato smo dali prednost vsebini. Organizatorjem ni bilo težko sestaviti zelo pisane skupine govorcev. Mi smo se osredotočili na strokovnjake iz industrije – proizvajalce materialov in proizvodov – ter svoje partnerje, arhitekte in inženirje. Ostali organizatorji pa so prevzeli znanstvenoraziskovalno področje. Postavili smo dober primer sodelovanja z izobraževalno inštitucijo FGG, predavala je tudi zgoraj omenjena magistrantka. Seveda pa smo vabili vsakega posebej, saj moraš posamezniku predstaviti idejo, da se priključi tako edinstvenemu dogodku. Več napora je bilo vloženega v animacijo pooblaščenih arhitektov in pooblaščenih inženirjev kot ciljne publike. Glede na to, da je bila konferenca akreditirana na obeh zbornicah, smo očitno ubrali napačen pristop k večji udeležbi inženirjev. Lahko pa, da obstaja drug razlog, npr. pomanjkanje časa.

Katera nova znanja in inovacije, ki jih bomo v prihodnje uporabljali v gradbeni stroki, so bila izpostavljena na konferenci?

Konferenca se je osredotočala predvsem na uporabo stebla, torej konopljinega drobirja in konopljinih vlaken. V gradbeni stroki je trenutno v teku precej raziskav o uporabi konoplje. V rabi je že bio kompozit konopljin beton, ki se vgradi na mestu z mešalnikom in z brizganjem. V prihodnje bodo v večji meri prisotni prefabricirani izdelki, kot so konopljini zidaki in montažni sestavi. Iz enakega bio kompozita so prav tako v razvoju proizvodi za zvočno izolacijo v prostorih. V uporabi je tudi konopljina izolacija s podobnimi lastnostmi kot ostale mehke izolacije na tržišču (lesnovlaknena plošča, steklena volna …). Razvijajo se sistemi fasadnih panelnih sistemov s konopljino izolacijo. Podjetja razvijajo konopljine kompozite s kokosovimi, jutovinastimi vlakni, micelijem ipd. Industrija plastike prav tako išče možnosti za razvoj bio polimerov na osnovi konoplje, ki imajo veliko možnosti uporabe. Konopljina vlakna v AB-konstrukcijah pripomorejo k trdnosti in zmanjšanju razpok. Vlakna v »karbonizirani obliki« pa se že uporabljajo za izdelovanje armaturnih mrež za estrihe. Razvoj bo v prihodnje zato vodil v armiranje konstrukcij s karbonskimi armaturami. Ker smo trenutno v prehodu na bio krožno gospodarstvo, je še težko oceniti, kje so meje uporabe te rastline v gradbeništvu. Z njo pa zagotovo ustvarjamo veliko zelenih delovnih mest.

Na konferenci je bil izpostavljen tudi dvojni pomen besede trajnost, ki je bolj očiten v angleškem jeziku, v katerem so potekala predavanja. S tem mislim na trajnost kot durability (vzdržljivost v gradbenem smislu) na eni strani in kot sustainability (sonaravnost v ekološkem smislu) na drugi. Diskusija o trajnostni gradnji je pogosto osredotočena na naravne in ekološke materiale, ki pa imajo bistveno krajšo življenjsko dobo od npr. armiranega betona. Kako sta bila na konferenci zastopana oba vidika trajnosti in kakšno naj bo razumevanje trajnosti v prihodnje?

Trajnost je beseda, o kateri se zelo veliko govori s premalo razumevanja. Zanimivo je bilo predavanje na temo krožnosti in trajnosti, ki je izpostavilo razumevanje koncepta trajnosti skozi koncept kroga. Znotraj kroga so osnovne potrebe. Ko so te zadovoljene, začnemo govoriti o konceptih trajnosti.

V gradbeništvu velja, da vsak material služi svojemu namenu. Trajnost na področju materialov je zato precej široko področje. Eden izmed kriterijev trajnosti je seveda vzdržljivost, kar seveda lahko pomeni, da so armiranobetonske stavbe bolj trajnostne. Je pa AB-skeletna gradnja v uporabi za drugačne tipe objektov kot gradnja iz naravnih materialov. Po drugi strani pa najdemo naravne materiale pri stanovanjskih objektih, starih tudi 200 let, in še danes opravljajo svojo funkcijo. V ozir je potrebno vzeti vzdrževanje, razgradnjo, energijo, potrebno za proizvodnjo, transport in še veliko drugih kazalnikov, da lahko govorimo o trajnosti nekega materiala glede na namen uporabe. Bio ekonomija z inovacijami prinaša kombinacijo obojega glede na pozitivne lastnosti posameznega materiala ter zdrav razum.

Kako vidite vlogo arhitektov pri razvoju materialov in njihovem prodoru na trg? Na konferenci smo sicer bili prisotni, vendar v manjšem številu kot predstavniki nekaterih drugih inženirskih strok.

Arhitekti imajo pomembno vlogo pri razumevanju materialov in njihove vloge pri umeščanju v okolje. Menim, da če arhitekt dobro razume tehnične in holistične aspekte materiala, bo svojo kreacijo veliko lažje predstavil naročniku, saj bo ta bolj celovita. Dober izbor materialov lahko pripomore k dvigu ravni bivanja, še posebej ko govorimo o naravnih materialih, ki imajo nekoliko drugačne lastnosti. Arhitekturni principi, vzeti iz preteklosti in preneseni na sodoben način v sedanjost, skupaj z materiali tvorijo čudovito celoto. Med predavatelje smo zato vključili tri arhitekte različnih generacij, ki so osvetlili popolnoma drugačne zorne kote kot ostali predavatelji. Arhitekte vidimo kot ključen element za prodor novih materialov in proizvodov na trg. Vizija konference je bila zato medsektorska povezanost. Konferenca je bila akreditirana na ZAPS in na IZS, a to žal ni pripomoglo k večji obiskanosti in zanimanju teh strok. Verjamem pa, da ta čas prihaja s tranzicijo na t. i. bio krožno ekonomijo in da prihaja zelo hitro.

Kakšen odmev, tudi morda v mednarodnem prostoru, je imela prva IIHC?

Moramo priznati, da je mednarodna vključenost govorcev na konferenci iz držav EU in Indije sama po sebi sprožila efekt snežne kepe tako, da so se informacije razširile precej široko po planetu zaradi edinstvenosti in visoke kvalitete dogodka. V mednarodnem sodelovanju pri inovacijah na osnovi konoplje se odpira veliko možnosti.

Veleposlaništvo Indije v Sloveniji je imelo pri odmevnosti dogodka kar pomembno vlogo.

Zelo smo hvaležni tudi SPIRIT-u Slovenija, ki so nas podprli kot partner in vključili slovenska podjetja v okroglo mizo, ki je bila odlična zaokrožitev konference.

Lahko v prihodnje pričakujemo tudi drugo IIHC?

Seveda, prva konferenca ni zadnja. Trenutno še zbiramo vtise in povratne informacije, da lahko načrtujemo za prihodnost.

Napisal: Lenart Piano