Univerza Novo mesto, četrti javni steber slovenskega visokega šolstva

Slovenija bo v prihodnjih letih dobila četrto javno univerzo. Vlada je že prižgala zeleno luč in začela postopek akreditacije nove visokošolske ustanove s sedežem v Novem mestu. To je korak, ki naj bi prinesel večjo dostopnost študija tudi zunaj Ljubljane ter prispeval k postopni decentralizaciji visokega šolstva. Če bo šlo vse po načrtih, bi prvi študenti v predavalnice vstopili že v nekaj letih.

Kaj prinaša nova univerza?

Jedro nove univerze bodo štiri članice zdajšnje zasebne Univerze v Novem mestu – Fakulteta za zdravstvene vede, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za poslovne in upravne vede ter Fakulteta za ekonomijo in informatiko. To pa še ni vse. Ob njih se bodo vključile še tri neodvisne ustanove – Fakulteta za industrijski inženiring, Fakulteta za informacijske študije in Fakulteta za organizacijske študije, ter posebna Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto.

Na prvi pogled precej pisan nabor, od medicine do tehnike in kmetijstva. Toda prav ta raznolikost je lahko prednost: študenti bodo imeli dostop do zelo različnih znanj, regija pa bo pridobila mozaik, ki se ga do zdaj ni uspela povezati v enotno celoto. Seveda pa bo izziv, kako vse te dele sestaviti v univerzo, ki bo imela jasno identiteto in prepoznavnost?

Pomemben del celote bo tudi javni zavod Rudolfovo, ki ga država vidi kot znanstveno-tehnološko središče. Njegova naloga bo jasna: krepiti raziskovalno dejavnost, razvijati nove projekte in povezovati znanje z gospodarstvom. V praksi to pomeni, da se bo na enem mestu srečevalo akademsko okolje, podjetja in raziskovalci.

Foto: Logotip javnega zavoda Rudolfovo Vir: Facebook

Tako oblikovana mreža bo že ob začetku ponujala precej raznoliko paleto programov, od zdravstva in tehnike do družboslovja ter informatike. To je hkrati priložnost in izziv: študentom daje širino, ustanoviteljem pa nalaga nalogo, da iz raznolikih enot sestavijo enotno in prepoznavno univerzo.

Prednosti in izzivi

Novo mesto se kot lokacija ponuja samo po sebi, lega ob prometnih poteh, gospodarsko močno zaledje in podjetja, ki že danes iščejo tesnejše povezave z univerzami. Študenti iz jugovzhodne Slovenije bodo imeli študij bližje domu, kar pomeni nižje stroške bivanja in lažji dostop do predavanj. Hkrati bo univerza dala mestu dodatno težo in okrepila raziskave v sodelovanju z industrijo.

Foto: Študenti Vir: Pexels

A na poti ne bo šlo brez zapletov. Združitev različnih fakultet in zavodov pomeni soočenje različnih kultur, interesov in načinov dela. Denar je še ena točka, brez stabilnega financiranja projekta država tvega, da bo nova univerza obstajala bolj na papirju kot v praksi. Postopek akreditacije je lahko dolgotrajen in zahteven, kar lahko premakne tudi datum uradnega začetka delovanja.

Pogled v prihodnost

Nova univerza je več kot le formalna akademska ustanova. Je priložnost, da jugovzhodna Slovenija postane enakovreden akademski center in da mladi, ki danes pogosto odhajajo v Ljubljano ali tujino, dobijo razlog, da ostanejo doma. Povezovanje znanja, raziskav in inovacij lahko regijo dvigne na novo raven.

Toda uspeh bo odvisen od tega, kako resno bo država podprla projekt, finančno, organizacijsko in politično. Če bo podpora trdna, se lahko Novo mesto v nekaj letih postavi ob bok ostalim univerzitetnim središčem. Če pa ne, bo nova univerza le še ena neizpolnjena ambicija.

Pripravil: J.P.

Vir: GOV

The post Univerza Novo mesto, četrti javni steber slovenskega visokega šolstva first appeared on NaDlani.si.