Univerza Ljubljana z okroglo mizo o umetnosti in njenem faktorju vpliva

Umetnost potrebuje večjo prepoznavnost in veljavo tako znotraj univerze kot družbe. Okrepiti bi bilo potrebno tudi interdisciplinarno povezovanje znotraj univerze, že od vrtca dalje pa dati večji poudarek na ustvarjalnosti in kulturno-umetniški vzgoji, je bilo slišati na današnji okrogli mizi z naslovom Umetnost in njen faktor vpliva.

Na prvi okrogli mizi o umetnosti znotraj Univerze v Ljubljani (UL) so sodelovali profesorji s treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani; Barbara Predan in Nadja Zgonik z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), Marko Naberšnik z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) ter Luka Juhart z Akademije za glasbo. Dogodek, ki se ga je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, je povezoval prorektor za umetnost Univerze v Ljubljani Matjaž Drevenšek.

Zgonik je med drugim izpostavila, da je potrebno znotraj univerze ustvarjati prostor, ki bo skladen s sodobnim časom z več vidikov, ter da je potrebno spodbujati povezovanje med posameznimi fakultetami, saj pripravljenost za to že obstaja. Izrazila je med drugim tudi željo, da smer sodelovanja ne bi bila večinoma enostranska, saj študentje umetniških akademij že hodijo na tehnološke in naravoslovne fakulteta, zaželeno pa bi bilo tudi obratno, da študentje slednjih prišli na umetniške akademije in spoznali njihovo delo.

Naberšnik je ocenil, da UL daje prostor umetnosti in spomnil med drugim na interni razpis sveta za umetnost, ki je AGRFT že omogočil večjo vidnost in aktivnost, s tem pa tudi večje povezovanje tako s profesionalnim kot univerzitetnim okoljem. Je pa v dedni zasnovi umetnosti po njegovem dokazovanje in večno preizpraševanje, kaj je umetnost. Skozi umetniško delo se nenehno sprašuješ o obstoju v svetu in sam sebi postavljaš vprašanja, je dodal in menil, da je večji izziv za pozicioniranje umetnosti družba, ker je ta po svoji naravi nagnjena k ugodju, umetniško delo pa ne vzbuja vedno ugodja, ampak tudi izziva. Prav tako sodobni mediji, predvsem v tujini, kulturi po njegovi oceni več ne namenjajo ustreznega mesta.

Tudi Predan se je strinjala, da interdisciplinarno povezovanje pomeni izjemen potencial in hkrati opozorila, da je potrebno tudi na umetnost pogledati z vidika, da omogoča strateški razmislek za prihodnost. V novo strategijo UL bi tako morali po njenem aktivno vključiti vsa področja umetnosti. Umetnost v sodelovanju z ostalimi področji po njenih besedah lahko pripomore tudi k razmisleku o svetu, v katerem želimo živeti. Ob povezovanju vseh področij umetnosti z ostalimi področji znanosti je moč premakniti nemogoče, je še menila in opozorila tudi na velikokrat neustrezno ovrednoteno in kot znanstveno ne prepoznano celotno delo, ki stoji za samim končnim umetniškim projektom.

Juhart se je navezal tudi na pobudo za zakonodajni referendum o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke in povedel, da je, ko pomisli na vse svoje kolege, ki dosegajo vrhunske dosežke v svetovnem merilu, zelo prizadet. Dodal je, da bi se morale tako univerza kot vse članice univerze izjasniti glede, kot je dejal, tega aktualnega problema, in podpreti umetnost. Ta v resnici bogati družbo, brez nje pa si tudi ni moč predstavljati bivanja na svetu, je še menil in se zavzel, da bi podobno kot dobijo študenti kreditne točke za športno udejstvovanje, bili študenti nagrajeni tudi za obiskovanje kulturnih dogodkov.

Današnja okrogla miza je eden dogodkov ob letošnji 80-letnici ALUO in 80-letnici AGRFT. Dopolnjuje jo danes odprta razstava Avtorice v e-knjigi 100 študentskih grafičnih listov predstavnic ljubljanske grafične šole: Tinca Stegovec, Adriana Maraž, Metka Krašovec in Zora Stančič, s katero se zaključuje pilotni projekt predstavitve del iz Umetniške zbirke ALUO.

Prav tako bo v začetku aprila sledil dogodek Grafika v praksi: projekcija tematskih videofilmov iz študentske produkcije ALUO: Eksperimentalna rekonstrukcija grafičnega postopka Adriane Maraž in Preventivna konservacija umetniških grafičnih listov, ki mu bo sledil pogovor z avtorji: Gregorjem Kokaljem, Admirjem Ganićem, Timom Topićem, Marušo Pajnič, Niko Mlakar in Evo Koren.