Umetnost obdarovanja: ne zgolj še eno darilo

Obdarovanje je praksa, stara skoraj toliko kot človeška kultura in globoko zasidrana v družbeno zavest. Akt darovanja predstavlja simbolno gesto, ki izraža spoštovanje, naklonjenost in hvaležnost. Če so bila v starodavnem Egiptu darila običajno darovana bogovom kot daritve za pridobitev njihove naklonjenosti, so že v stari Grčiji prešla v vsesplošno (prosvetno) rabo – stari Grki so si jih izmenjavali kot del gostoljubnih običajev, znanih kot xenia. Četudi se obdarovalni rituali in navade še danes spreminjajo in razlikujejo med kulturami, osnovna namera – krepiti socialne odnose, izražati naklonjenost, spoštovanje in hvaležnost – ostaja nespremenjena.

Simbolika daril je pomembna za razumevanje njihovega pomena, zato je predmet, ki se izmenja, pogosto sekundarnega pomena sami gesti. V sodobni kapitalistični socioekonomski ureditvi, ki spodbuja neusmerjeno potrošnjo, lahko predmet kot nosilec te geste zaradi tega hitro postane odvečen in neuporaben oziroma drugače povedano »le še eno darilo«, ki zapakirano ostane pozabljeno v omari ali se ob naslednjem božiču podari naprej. Tako imenovana kultura zavrženega potrošništva je zato verjetno najočitnejša prav pri obdarovanju. Razmah komercializiranega obdarovanja z generičnimi, brezosebnimi darili pa ni problematičen le zaradi distanciranosti med darovalcem in prejemnikom, temveč tudi zaradi velikega okoljskega vpliva. Problem niso le sama darila, ki lahko že naslednjega dne postanejo odpadek, pač pa tudi embalažni material, ki je pogosto narejen iz plastike in drugih biološko nerazgradljivih materialov. Poceni, masovno proizvedeni izdelki za obdarovanje so največkrat izdelani v revnejših predelih sveta s poceni delovno silo, kar odpira vprašanje družbene trajnosti, neenakopravnosti in etičnosti, prevoz z drugega konca sveta pa dodatno poslabša vpliv na okolje.

Alternativo generičnim darilom predstavljajo lokalno izdelana »darila s konceptom« in uporabno vrednostjo onstran gole geste. Pri tem je pomembno, da so izdelana iz naravnih in reciklabilnih lokalnih materialov. Takšna darila so oblikovana celostno: izhajajo iz premisleka, kaj so vsakdanje (in manj vsakdanje) potrebe sodobnega človeka in kako jih materializirati v trajnostnem, etično izdelanem izdelku, tem načelom pa sledijo tudi zasnova embalaže, način produkcije (izdelano v Sloveniji, pogosto manjše serije, personalizacija, ročno delo, daljši dobavni čas), dobava materialov (lokalni, ekološki materiali) in načrtovanje drugega življenja izdelka (reciklaža ali spremenjena raba). Zaradi kompleksnega ozadja svojega nastanka so pomensko večplastna: navezujejo se na značilnosti lokalnega okolja in tradicionalnih praks, na druge stroke in posredno – skozi materialni izdelek – reflektirajo aktualno in preteklo družbeno stanje. Tudi izkušnje, namesto materialnih dobrin, postajajo vedno bolj priljubljena alternativa. 

Del sodobne globalne pobude, ki želi spodbujati prakso darovanja skrbno izbranih daril s konceptom, je tudi Spletni katalog selekcije slovenskih daril. V katalogu predstavljena darila, ki jih je strokovna komisija izbrala med več sto prispelimi izdelki na javnem pozivu, so izdelana iz lokalnih ekoloških materialov in spodbujajo premišljen pristop k potrošnji, ki poudarja kakovost pred količino in trajnost pred presežkom. Spletni katalog obenem promovira vrhunsko oblikovane izdelke slovenskih oblikovalcev. Namen Spletnega kataloga selekcije slovenskih daril je doseči učinek, ki presega prejemnika in pušča dolgoročen pozitiven vpliv na okolje in družbo. Kot smo skušali pokazati, sam predmet praviloma ni končni cilj obdarovanja; v darilu je vedno utelešeno »še vse tisto drugo«. Darilo ni le nosilec osebnega simbolnega sporočila oziroma geste, ki jo želimo izraziti, pač pa artikulira naš širši položaj do sveta in problematik, ki ga zaznamujejo. Zato je podarjanje takih daril obenem tudi zavzemanje (kritičnega) alternativnega položaja, ki špekulira o drugačni realnosti sveta in družbe, v kateri živimo. 

Šal Piranski dnevi arhitekture; Ivan Ilič, Ksenija Baraga – Baragaga, Galerija DESSA. Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia Centra za kreativnost. Foto: Klemen Ilovar.

Servirni pladenj Mirin; Špela Šedivy. Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia Centra za kreativnost. Foto: Klemen Ilovar.

Energetska skodelica in Skodelica Cesarica Barbara. Oskar Kogoj, Galerija Oskar Kogoj Nature Design. Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia Centra za kreativnost. Foto: Klemen Ilovar.

Broška Svileni lipov cvet. Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo. Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia Centra za kreativnost. Foto: Klemen Ilovar.

Deska. Klara Zalokar in Klemen Zupančič. Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia Centra za kreativnost. Foto: Klemen Ilovar.

Cloudy. Tanja Pak. Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia Centra za kreativnost. Foto: Klemen Ilovar.

Set štampiljk. Sitar 1920, Minea Sončan Mihajlović, Jelena Marković. Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia Centra za kreativnost. Foto: Klemen Ilovar.

Strip preobrazbe; Stripburger, AA. Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia Centra za kreativnost. Foto: Klemen Ilovar.

Srebrni broški Regrat in Ruj. Zlatarstvo Skušek, Nataša Skušek, Katja Skušek. Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia Centra za kreativnost. Foto: Klemen Ilovar.

Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia Centra za kreativnost. Foto: Klemen Ilovar.

Selekcija slovenskih daril Made in Slovenia
www.madeinslovenia.design
Projekt je del program Centra za kreativnost, ki ga sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija.
Produkcija: Center za kreativnost, 2024, 2025
ZA CZK
Anja Zorko, Hana Vardjan, Mojca Mihailovič Škrinjar, Kristina Dešman, Eva Gusel, Nika Ravnik, Pia Groleger, Maja Albreht, Nika Brajnik, Maja Dobnik, Ela Mejač, Andreja Širca, Nika Žigon
Oblikovanje in konceptualni razvoj: Studio Kruh + AA
Stiliranje: Hana Podvršič

Foto: Klemen Ilovar
Napisala: Eva Gusel