Učenci iz jugovzhodne Slovenije pri večini predmetov pod državnim povprečjem

Objavljeni rezultati letošnjega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) kažejo, da so učenci iz jugovzhodne Slovenije, kamor sodijo tudi Kočevsko, Ribniško, Dolenjska in Bela krajina, pri večini predmetov dosegli nekoliko slabše rezultate od slovenskega povprečja. Razlike sicer večinoma niso velike, bolj opazne pa so pri angleščini ter pri nekaterih predmetih v devetem razredu.

Nacionalno preverjanje znanja ni namenjeno razvrščanju šol, temveč predstavlja pomembno povratno informacijo učencem, staršem in šolam o tem, katera področja učenci obvladajo dobro in kje se pojavljajo težave.

Že tretješolci imeli največ težav pri slovenščini

V tretjem razredu so učenci letos ponovno pisali preverjanje iz slovenščine in matematike. Pri slovenščini je bilo državno povprečje nižje od pričakovanj in je znašalo 40,46 odstotne točke. Učenci iz jugovzhodne Slovenije so dosegli 38,73 odstotne točke.

Poročilo kaže, da največ težav niso povzročale naloge, pri katerih je bilo treba poiskati odgovor v besedilu, temveč tiste, kjer so morali učenci samostojno oblikovati povedi, utemeljiti svoje odgovore ali napisati krajše besedilo. Težave so se torej pogosto pojavile pri izražanju lastnih misli in jezikovni pravilnosti.

Pri matematiki so bili rezultati boljši. Učenci iz jugovzhodne Slovenije so dosegli 54,67 odstotne točke, državno povprečje pa je znašalo 57,06 odstotne točke.

Angleščina ostaja šibkejša točka

Večje razlike v primerjavi z državnim povprečjem so se pokazale v šestem razredu. Medtem ko so bili rezultati pri slovenščini in matematiki razmeroma primerljivi s slovenskim povprečjem, je bilo drugače pri angleščini.

Šestošolci iz jugovzhodne Slovenije so pri angleščini dosegli 53,40 odstotne točke, državno povprečje pa je znašalo 58,04 odstotne točke.

Podrobnejša analiza kaže, da učencem največ težav povzroča pisno sporočanje, medtem ko so bili pri bralnem razumevanju precej uspešnejši. To pomeni, da večina učencev angleško besedilo razume, več težav pa imajo pri samostojnem oblikovanju odgovorov in zapisovanju svojih misli v tujem jeziku.

Pri matematiki so šestošolci najbolje reševali naloge, povezane z obdelavo podatkov in vsakdanjimi življenjskimi situacijami, več težav pa so imeli pri merjenju ter pri računskih operacijah.

Razlike se povečajo v devetem razredu

Največja odstopanja od državnega povprečja so se pokazala pri devetošolcih.

Pri slovenščini so učenci iz jugovzhodne Slovenije dosegli 53,40 odstotne točke, medtem ko je državno povprečje znašalo 56,44 odstotne točke. Še nekoliko večja je bila razlika pri matematiki, kjer so dosegli 50,87 odstotne točke, slovensko povprečje pa je znašalo 54,57 odstotne točke.

Podobna slika se kaže tudi pri angleščini. Učenci iz jugovzhodne Slovenije so dosegli 49,93 odstotne točke, državno povprečje pa je znašalo 54,03 odstotne točke.

Po ugotovitvah strokovnjakov imajo devetošolci največ težav pri zahtevnejših besedilnih nalogah iz vsakdanjega življenja in pri zahtevnejših geometrijskih problemih. Pri angleščini pa največ izzivov predstavlja pravilna uporaba slovničnih struktur.

Nekateri predmeti nad slovenskim povprečjem

Kljub nekoliko slabšim rezultatom pri temeljnih predmetih podatki kažejo tudi nekaj spodbudnih ugotovitev.

Pri zgodovini so učenci iz jugovzhodne Slovenije dosegli 58,22 odstotne točke in presegli državno povprečje, ki je znašalo 54,74 odstotne točke.

Dobri rezultati so se pokazali tudi pri nekaterih drugih predmetih, ki so jih devetošolci opravljali kot tretji predmet NPZ.

To kaže, da slika ni enoznačna. Čeprav regija pri nekaterih ključnih predmetih zaostaja za slovenskim povprečjem, učenci na drugih področjih dosegajo zelo dobre rezultate.

Rezultati NPZ pogosto sprožijo razprave o kakovosti posameznih šol, vendar strokovnjaki opozarjajo, da temu preverjanje ni namenjeno. Na dosežke vplivajo številni dejavniki, od socialnega okolja do velikosti šol, učnih navad in drugih okoliščin.