Konec poletja in začetek jeseni sta pravi čas za kozarce, polne paprike, cvetače, korenja, kumaric in zelenih paradižnikov. Ena najbolj prepoznavnih ozimnic na Balkanu je turšija, pisana mešanica vložene zelenjave, ki jo dobro poznajo tudi številne slovenske družine.
Njena največja prednost je preprostost. V enem kozarcu lahko združimo več vrst zelenjave, okus pa je prijetno kisel, slan in izrazit. Turšija se tradicionalno pojavlja v različnih različicah od Turčije prek Balkana do širšega območja jugovzhodne Evrope, zato enega samega »pravega« recepta pravzaprav ni. Pogoste sestavine so cvetača, paprika, korenje, zeleni paradižniki, zelje, kumarice in česen.
Za domačo pripravo pa je poleg okusa pomembno še nekaj: pri vlaganju zelenjave je dobro upoštevati preverjene postopke in uporabljati kis z jasno navedeno kislostjo.
TuršijaKaj potrebujemo za domačo turšijo?
Spodnji recept je namenjen približno dvema večjima kozarcema in ga lahko nekoliko prilagodite glede na zelenjavo, ki jo imate na vrtu.
Sestavine
- 500 g cvetače
- 400 g čvrstih paprik
- 300 g korenja
- 300 g manjših kumaric
- 250 g zelenih paradižnikov
- 4 do 5 strokov česna
- nekaj vejic zelene
- 1 čajna žlička poprovih zrn
- 2 lovorova lista
Za tekočino za vlaganje uporabite:
- 750 ml vode
- 500 ml alkoholnega ali vinskega kisa z navedeno 5-odstotno kislostjo
- 30 g soli za vlaganje
- 25 g sladkorja
Razmerje med posameznimi vrstami zelenjave ni strogo. Prav v tem je čar turšije. Ljubitelji cvetače je lahko dodajo več, drugi prisegajo predvsem na papriko, korenje in zelene paradižnike.
Pri kisu pa eksperimentiranje ni priporočljivo. Pri konzerviranju zelenjave je treba uporabljati kis z znano kislostjo in pri preverjenih receptih ne zmanjševati predpisane količine kisa, saj je zadostna kislost pomembna tudi z vidika varnosti živila.
PREBERI ŠE: Zakaj zelenjava postane mehka namesto hrustljava
Kako pripravimo turšijo?
Zelenjavo najprej dobro operemo. Cvetačo razdelimo na manjše cvetove, korenje narežemo na kolobarje ali palčke, papriko pa na širše trakove. Majhne kumarice lahko pustimo cele. Zelene paradižnike prerežemo na polovice ali četrtine, odvisno od velikosti.
Kozarci morajo biti temeljito očiščeni. Vanj začnemo tesno zlagati zelenjavo. Izmenjujemo barve in različne vrste, vmes pa dodamo česen, poprova zrna, zeleno in lovor.
Tekočina naredi veliko razliko
V lonec nalijemo vodo, kis, dodamo sol in sladkor. Mešanico segrejemo ter mešamo toliko časa, da se sol in sladkor raztopita.
Vročo tekočino nato previdno nalijemo čez pripravljeno zelenjavo. Zelenjava mora biti prekrita s tekočino, v kozarcu pa pustimo nekaj prostora pod robom.
Prav kombinacija kisa, soli in zelenjave ustvari okus, zaradi katerega je turšija tako prepoznavna. Turška različica, imenovana turşu, je pogosto nekoliko bolj poudarjeno slana, različice iz drugih delov regije pa lahko vsebujejo več kisa ali sladkorja.
TuršijaZakaj zelenjava včasih ni hrustljava?
Najboljša turšija mora ob ugrizu še vedno prijetno zahrustati. Mehka paprika ali razmočena cvetača običajno nista rezultat, ki si ga želimo.
Za dober rezultat uporabite samo svežo, čvrsto in nepoškodovano zelenjavo. Prezreli paradižniki, mehke kumare in paprika, ki je že začela izgubljati čvrstost, niso najboljša izbira.
Pomembna je tudi velikost kosov. Korenja ne narežite pretanko, cvetačo pa razdelite na nekoliko večje cvetove. Zelenjave tudi ni treba dolgo kuhati, saj bi prav s tem izgubila hrustljavost.
Brez aspirina in podobnih domačih trikov
V starejših receptih za ozimnico se še vedno pojavljajo različni dodatki, med njimi aspirin. Takšne različice so bile nekoč precej razširjene, vendar jih pri sodobnem domačem konzerviranju ni treba uporabljati.
Bolj smiselno je izbrati preverjeno razmerje vode in kisa, kakovostne sestavine ter čist pribor.
Če želite turšijo hraniti več mesecev pri sobni temperaturi, se držite preverjenega postopka za toplotno konzerviranje oziroma vlaganje. Če pripravljate zgolj hitro vloženo različico brez preverjenega postopka pasterizacije, jo hranite v hladilniku. Pri domačem vlaganju je varnost pomembnejša od receptov, ki se prenašajo zgolj po občutku.
Nekaj tednov potrpežljivosti se splača
Turšija je takoj po pripravi še precej ostra in posamezni okusi so ločeni. Po nekaj tednih se kis, sol, začimbe in zelenjava povežejo, zato postane okus precej bolj zaokrožen.
Postrežemo jo lahko ob pečenem mesu, krompirju, enolončnicah, fižolu ali kot samostojno hladno prilogo. Prav zato je bila takšna ozimnica desetletja praktičen način, kako del poletnega in jesenskega pridelka ohraniti za hladnejši del leta.
Največja prednost turšije pa je, da je skoraj vsak kozarec nekoliko drugačen. Nekdo vanj doda veliko cvetače, drugi prisega na zelene paradižnike, tretji doda majhne čebulice ali nekoliko pekoče paprike.
Če imate konec avgusta ali septembra na vrtu več različnih vrst zelenjave, ki jih ne boste porabili sproti, je prav turšija eden najokusnejših načinov, da jih spravite v kozarec. Pozimi bo dovolj že odpreti pokrov in na mizo postaviti nekaj, kar bo še vedno spominjalo na obilje poznega poletja.
Objava Turšija je ozimnica, ki jo poznajo tudi Slovenci – recept, kako jo pripravite se je pojavila na Vse za moj dan.

2 hours ago
16










English (US)