Tudi v Ljubljani ponovno odkrili škodljivega japonskega hrošča

Potem ko so v začetku meseca v občini Lukovica ponovno odkrili japonskega hrošča, so njegovo ponovno prisotnost potrdili tudi na območju ljubljanske občine. Škodljivega hrošča so odkrili v okolici lanskega najdišča. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo na napadenih območjih okrepila spremljanje prisotnosti tega škodljivca.

Japonskega hrošča, ki je uvrščen na seznam karantenskih škodljivih organizmov rastlin, so odkrili v petih feromonskih pasteh južno od avtocestnega počivališča Barje. Na tem mestu so ga v past ujeli že lani, na to območje je bil najverjetneje zanesen z vozilom z območja severne Italije, kjer je ta žival razširjena, so v sporočilu za javnost pojasnili na upravi.

Uprava je za preprečevanje širjenja japonskega hrošča določila razmejeno območje, ki vključuje napadeno območje in varovalni pas, kjer se bodo izvajali dodatni ukrepi. Napadeno območje zajema del območja občine Ljubljana, varovalni pas pa poleg dela te občine zajema še dele občin Dobrova-Polhov Gradec, Brezovica in Ig.

V začetku meseca so omenjenega hrošča odkrili tudi v pasteh na območju občine Lukovica, in sicer južno od avtocestnega počivališča Lukovica. Tudi v tem primeru so škodljivca na tem mestu v past ujeli že lani.

Kot so pojasnili na upravi, bodo v sodelovanju s strokovnimi službami na napadenih območjih v obeh občinah okrepili spremljanje prisotnosti japonskega hrošča s postavitvijo dodatnih feromonskih pasti in vizualnimi pregledi.

Uvedli bodo tudi ukrep masovnega lovljenja z gosto postavitvijo feromonskih vab okoli mest, kjer so bili najdeni hrošči. Namen ukrepa je v obdobju letenja uloviti čim večje število hroščev in preprečiti nadaljnje razmnoževanje.

Prebivalce ob tem pozivajo, da naj bodo pozorni na morebitno prisotnost te žuželke in poškodbe rastlin, ki jih povzroča. Vsak sum naj z ustreznimi fotografijami sporočijo strokovnim službam ali neposredno upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Japonski hrošč ima ovalno telo, glava in oprsje sta kovinsko zelena, pokrovke pa rjave. Dolg je od osem do 11 milimetrov, širok pa od pet do sedem milimetrov. Pokrovke so bakreno rjave barve in zadka hrošča ne prekrivajo v celoti. Na vsaki od bočnih strani zadka je razporejenih po pet šopov belkastih dlačic.

Napada več kot 300 vrst rastlin. Objeda liste, cvetove ali plodove vinske trte, koruze, češnje, breskve, nektarine, jablane, leske, aktinidije, fižola, soje, javorja, bresta, lipe, divjega kostanja in še številnih drugih rastlin, so našteli na upravi.

Žival izvira iz severovzhodne Azije, od koder je bila zanesena v Ameriko in Evropo. V celini je razširjena v Piemontu in Lombardiji v Italiji ter v kantonu Ticino v Švici, od tam pa se prek vozil redno prenaša kot slepi potnik na druga območja. Posamezne hrošče so tako že večkrat našli v feromonskih pasteh tudi drugod po Italiji, v Švici in Nemčiji.