Tudi skrajna desnica se rada sklicuje na demokracijo

Slabo leto po volitvah v Evropski parlament, ko je Alternativa za Nemčijo (AfD) presenetljivo, vendar ne nepričakovano, dosegla zgodovinski rezultat, je nemška notranja obveščevalna agencija BfV včeraj sporočila, da je stranko uvrstila na seznam desničarskih ekstremističnih organizacij. Odločitev z volilnimi uspehi, ki jih je stranka beležila tudi na nedavnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji, ni povezana, saj temelji na obsežnem triletnem preiskovalnem delu, katerega izsledki so objavljeni v kar 1100 strani dolgem dokumentu. Glavno sporočilo BfV je, da AfD predstavlja grožnjo nemški demokratični ureditvi.

Ne gre za prepoved delovanja

»Strankino razumevanje ljudi na podlagi etnične pripadnosti in porekla je nezdružljivo s svobodnim demokratičnim temeljnim redom,« meni nemška obveščevalna agencija, ki dodaja, da zloglasna skrajno desna stranka krši ustavno načelo nedotakljivosti človeškega dostojanstva. Označitev agencije sicer ne vodi avtomatično v prepoved AfD. O tem lahko namreč odloča le ustavno sodišče, nemški varnostni organi pa bodo imeli možnost nadzorovanja stranke, vključno z uporabo obveščevalnih sredstev, kot so prisluškovanje in tajno spremljanje.

Vodstvo AfD, ki ga sestavljata Alice Weidel in Tino Chrupalla, je odločitev takoj označilo za »politično motivirano« in »hud udarec za demokracijo»«, saj da je bila stranka »diskreditirana in kriminalizirana«. Po njihovem je namreč denimo tudi izražanje sovraštva do tujcev del demokratične dialektike.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku