Tudi po 40 letih še vedno aktualni epigrami

Na knjižno polico lahko dodamo novo knjigo, pravzaprav knjižico: na temno rdečih platnicah manjše kvadratne publikacije kraljuje utež za tehtnice - sto gramska. Za fotografijo stoji učinkovita igra besed, saj je naslov knjige, pravzaprav pesniške zbirke Epi v gramih - sto zaprašenih epigramov, izključno v slovenščini, ki jih je napisal Miroslav Košuta.

O njih je avtor spregovoril v torek zvečer v prostorih Tržaškega knjižnega središča s Simonejem Cuvo od založbe Qudulibri, ki je knjižico izdala, medtem ko je publikacijo grafično oblikoval tržaški umetnik Marjan Kravos. Epigram je kratka pesem, ki na duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, je nekakšna fotografka predstavitev, je pojasnil Cuva in dodal, da so skoraj vse pesmi v štirih verzih in na bistroumen način prikazujejo dogodke in okoliščine iz avtorjevega življenja. Zakaj samo v slovenščini? Ker si prizadevajo za razvoj slovenskega literarnega prostora in zaradi želje po gradnji jezikovnega mostu, je namignil italijanski založnik iz Gorice.

»Epigrami so nekaj, kar velja za eno noč,« je ugotavljal avtor, a ko jih je spet vzel v roke, je razumel, da to ne drži. Zelo so bili aktualni: kakšno vejico je popravil, kako rimo priredil, ampak od stotih pesmi je devetdeset originalnih. Avtor piše na primer o temnopoltih v Evropi, o družinah, vzhodni in zahodni Nemčiji, dogajanju v Ukrajini, pa tudi o naši skupnosti (nekateri njeni predstavniki so tudi imensko imenovani), o Slovencih, ki drug drugega požirajo, o mejah, ki padajo, in ljudeh, ki so preveč nori, da bi živeli v miru, ter o sovražnikih med prijatelji, kot smo slišali.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.