Ob pripravi današnjega komentarja tedna, po godu bl. Antona Martina Slomška in pred Slomškovo nedeljo ter Slomškovim dnevom, ki ga bomo obeležili v soboto, 26. septembra, v Zavodu Antona Martina Slomška in bo svoj vrhunec dosegel s slovesno sveto mašo ob 16. uri, h kateri vas že sedaj lepo vabim, se mi zdi, da nam blaženi iz 19. stoletja zastavlja vprašanje, ki je za 21. stoletje neprijetno aktualno. Ko govorimo o Slomšku, najprej pomislimo na škofa, duhovnika in prvega slovenskega blaženega. Sv. papež Janez Pavel II. ga je 19. septembra 1999 v Mariboru razglasil za blaženega. Toda če bi Slomška omejili samo na cerkveno zgodovino, bi mu naredili krivico. Slomšek je bil pedagog, pisec, pesnik, narodni buditelj in predvsem človek, ki je razumel nekaj temeljnega: narod brez izobraženega človeka, brez knjige in brez lastnega jezika težko ohrani svojo kulturno samozavest in identiteto.
Tudi danes bi potrebovali Slomška
Ob pripravi današnjega komentarja tedna, po godu bl. Antona Martina Slomška in pred Slomškovo nedeljo ter Slomškovim dnevom, ki ga bomo obeležili v soboto, 26. septembra, v Zavodu Antona Martina Slomška in bo svoj vrhunec dosegel s slovesno sveto mašo ob 16. uri, h kateri vas že sedaj lepo vabim, se mi zdi, da nam blaženi iz 19. stoletja zastavlja vprašanje, ki je za 21. stoletje neprijetno aktualno. Ko govorimo o Slomšku, najprej pomislimo na škofa, duhovnika in prvega slovenskega blaženega. Sv. papež Janez Pavel II. ga je 19. septembra 1999 v Mariboru razglasil za blaženega. Toda če bi Slomška omejili samo na cerkveno zgodovino, bi mu naredili krivico. Slomšek je bil pedagog, pisec, pesnik, narodni buditelj in predvsem človek, ki je razumel nekaj temeljnega: narod brez izobraženega človeka, brez knjige in brez lastnega jezika težko ohrani svojo kulturno samozavest in identiteto.

1 hour ago
17









English (US)