Trumpove grožnje s carinami zasenčile zasedanje voditeljev EU o evropski obrambi (zbirno)

Voditelji držav članic EU so se v ponedeljek v Bruslju sestali na neformalnem zasedanju v Bruslju, posvečenem prihodnosti evropske obrambe. Vendar pa so pogovore o obrambi zasenčile grožnje novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami na uvoz iz EU. V Bruslju zagotavljajo, da so pripravljeni na odločen odziv na uvedbo carin.

“Evropska unija je pripravljena na odločen, a konstruktiven dialog z Združenimi državami Amerike. Vendar pa se zavedamo tudi potencialnih izzivov v naših odnosih, na kar smo pripravljeni. Ko bomo tarča nepravičnih ali arbitrarnih ukrepov, se bo Evropska unija odločno odzvala,” je glede groženj novega ameriškega predsednika z uvedbo carin na uvoz iz EU povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Za odločen odziv EU v primeru uresničitve Trumpove grožnje se je že ob prihodu na neformalno zasedanje, namenjeno prihodnosti evropske obrambe, zavzelo tudi več voditeljev članic. Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da bo EU odgovorila s protiukrepi, če bodo ZDA uvedle dodatne carine na blago iz EU. Da mora EU pokazati svojo moč, če bo Trump uresničil svojo grožnjo, pa je bil odločen tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Slovenski premier Robert Golob medtem ni želel špekulirati o morebitni uvedbi ameriških carin na uvoz iz EU, je pa treba po njegovem mnenju biti pripravljen na to. “Edini možen odgovor je enoten odgovor s strani Evropske unije. Tako da Slovenija bo seveda podpirala skupne rešitve,” je dejal.

Predsednik poljske vlade Donald Tusk pa je trgovinske vojne označil za “nepotrebne in neumne”. “Storiti moramo vse, da se izognemo tem popolnoma nepotrebnim in neumnim carinskim zidovom ali trgovinskim vojnam,” je dejal Tusk, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.

Novi ameriški predsednik je v nedeljo zvečer napovedal, da bodo ZDA “kmalu” uvedle carine na uvoz iz EU. ZDA so sicer v soboto uvedle višje carine na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske, ki naj bi začele veljati danes. Voditelja Kanade in Mehike sta v pogajanjih s Trumpom dosegla 30-dnevni odlog uvedbe carin, ZDA pa so se pripravljene pogajati tudi s Pekingom.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je sicer glede tega izrazil prepričanje, da uvedba ameriških carin na uvoz iz Kanade in drugih zaveznic v Natu ne bo vplivala na kolektivno odvračanje v okviru zavezništva. Rutte je v ponedeljek v Bruslju sprejel britanskega premierja Keira Starmerja, voditeljem EU pa se je pridružil ob kosilu. Govorili so o okrepitvi sodelovanja med EU in Natom.

Trumpove grožnje s carinami so v veliki meri zasenčile zasedanje voditeljev držav članic EU, namenjeno prihodnosti evropske obrambe. V razpravi o krepitvi obrambnih zmogljivosti so se po besedah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste strinjali, da se je treba osredotočiti na področja, kjer je jasna dodatna vrednost za EU.

Glede financiranja obrambnih zmogljivosti pa je von der Leyen po zasedanju sporočila, da obstajajo tri možnosti za povečanje razpoložljivih sredstev. Med drugim bo komisija preučila, kako bi lahko izkoristili fleksibilnost novih fiskalnih pravil EU, da bi imele članice več fiskalnega prostora za povečanje obrambnih izdatkov.

Druga možnost za dodatna sredstva, namenjena obrambi, je po njenih besedah sprememba posojilne politike Evropske investicijske banke (EIB). Vendar pa je treba pred tem poiskati skupne evropske projekte, pri čemer je kot dober primer izpostavila poljsko-grško pobudo za skupni nakup sistemov protizračne obrambe.

Če bi EIB spremenila posojilno politiko – v skladu s trenutnimi pravili lahko na področju varnosti in obrambe financira zgolj projekte za dvojno civilno in vojaško rabo – pa bi to po pričakovanjih predsednice Evropske komisije tudi zasebni bančni sektor spodbudilo k spremembi praks na področju posojanja denarja. To je tretja možnost za dodatna sredstva za obrambne projekte.

Voditelji držav članic po besedah Coste pričakujejo, da bo komisija predloge, kako povečati razpoložljiva sredstva, predstavila v okviru bele knjige o evropski obrambi. Von der Leyen je zagotovila, da lahko računajo na komisijo, ki bo belo knjigo predstavila marca. Na podlagi tega dokumenta bodo nato voditelji predvidoma na junijskem rednem zasedanju Evropskega sveta tudi sprejemali odločitve o evropski obrambi.

Več voditeljev se je sicer ob prihodu na srečanje strinjalo, da bi morale države članice EU nameniti več za obrambo, zlasti v luči spremenjenih geopolitičnih razmer, med drugim ruske grožnje in vojne v Ukrajini. Slovenija pa medtem po besedah premierja Roberta Goloba ostaja pri izvajanju načrta, v skladu s katerim namerava izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda zvišati do leta 2030.

Neformalno srečanje so predsedniki vlad in držav članic unije sklenili z večerjo, na kateri se jim je pridruži britanski premier Keir Starmer. Obe strani sta izpostavili pomen odnosov med EU in Združenim kraljestvom, ki je pred petimi leti zapustilo unijo. Sredi maja bo potekal tudi prvi vrh EU-Združeno kraljestvo po brexitu.