Trumpov premor pri carinah posledica rasti donosa ameriških obveznic

Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo začasno umiril carinsko vojno, kar je Bela hiša predstavila kot posledico njegove genialnosti. A gospodarski analitiki v ZDA trdijo, da je z belo zastavo pomahal zaradi dogajanja na trgu obveznic, poročajo ameriški mediji. To je deloma priznal tudi sam Trump.

Njegova najava 10-odstotnih carin za ves svet in višjih carin za največje trgovinske partnerje ZDA, je prejšnji teden povzročila padanje borznih indeksov doma in v svetu, vendar Trump ni popuščal. V torek pa se je zatreslo na trgu obveznic.

“Želel bi vam povedati, da je Trump prelisičil svet, ker ga podpiram. Vendar pa je bila motivacija velik skok donosnosti 30- in 10-letnih obveznic finančnega ministrstva. Ljudje so razprodajali naše obveznice. Japonska, ki jih ima največ, jih je razprodajala. Množična razprodaja obveznic pomeni, da ljudje izgubljajo zaupanje v ameriško gospodarstvo, v sposobnost sklepanja poslov z nami,” je dejal analitik konservativne televizije Fox News Charles Gasparino.

“Ljudje so se ves čas osredotočali na delniške trge. Trg obveznic in trgi posojil so tisti, ki so ožilje gospodarstva, in ti trgi so se sinoči sesuli. Zato imamo 90-dnevno zamrznitev carin,” je dejal Gasparini.

Vlagatelji so se po Trumpovi najavi carin prejšnji teden kot vedno v časih kriz umaknili z borz in se preselili v obveznice ameriškega finančnega ministrstva, ki so doslej dolga desetletja veljale za zanesljivo in varno naložbo.

Ko ljudje na veliko kupujejo obveznice, jim cena raste, donos pa pada. Ko jih razprodajajo, jim cena pade, donos pa narašča.

Donos ameriških zakladnih obveznic je uvodoma padal, v torek in v noči na sredo pa je začel močno rasti.

Po Trumpovem premoru s carinami je začel spet padati, vendar pa analitiki menijo, da je škoda izjemna, ker ameriške obveznice več niso varno zatočišče – zaradi nepredvidljivosti Trumpa, negotovosti glede prihodnosti carin ter strahu pred rastjo inflacije in padcem gospodarstva v recesijo, je poročala televizija MSNBC.

Trump je v sredo novinarjem povedal, da so bili ljudje nervozni in prestrašeni ter da je moral biti fleksibilen. Ob tem je priznal, da je spremljal trg obveznic, ki je po njegovih besedah sedaj spet čudovit.

“Odločitev sem sprejel zjutraj, ko sem govoril s finančnim ministrom Scottom Bessentom in ministrom za trgovino Howardom Lutnickom. Nismo imeli dostopa do odvetnikov in smo napisali iz srca. Mislim, da je bilo dobro napisano,” je o svojem sporočilu o premoru s carinami povedal Trump.

Ker so njegove poteze najprej povzročile borzne padce, nato v sredo pa največjo rast indeksov od leta 2008, je demokratski senator iz Kalifornije Adam Schiff zahteval preiskavo zaradi suma trgovanja z delnicami na podlagi prepovedanih notranjih informacij in manipuliranja borz, poroča revija Time.

Na družbenih medijih se medtem vrstijo pozivi kongresu, naj Trumpu odvzame pooblastila za carine, dokler ne bo prepozno. Podjetja namreč, kot poudarjajo, ne morajo načrtovati poslov v takšnih razmerah, ki se spreminjajo iz dneva v dan. Trump je na primer v sredo novinarjem povedal, da bo morda izvzel nekatera podjetja iz carin, ampak se bo o tem odločal “po občutku”.

Republikanska večina v predstavniškem domu sicer v sredo ni dovolila glasovanja o predlogu, ki bi preklical domnevne izredne razmere, na podlagi katerih je Trump zvišal carine. S parlamentarnim manevrom je republikanska večina glasovanje o tem premaknila morda šele na oktober.

Trgi in politiki so za zdaj deloma pomirjeni, ker se zdi, da je Trump začel bolj poslušati Bessenta kot druge svetovalce. Finančni minister se zavzema za pogajanja z državami glede carin, čeprav je jasno, da 90 dni prehodnega obdobja ne bo dovolj za uspešno dokončanje pogajanj z vsemi državami, ki bodo to želele.

Trump je zaostril carine le za Kitajsko in jih dvignil na kar 125 odstotkov. V sredo je novinarjem v Beli hiši dejal, da si ne more predstavljati, da bi jih še bolj zvišal. Kitajska se za zdaj še ni odzvala.