Trump naj bi resno razmišljal o umiku iz Nata

Predsednik ZDA Donald Trump je v intervjuju, ki ga je danes objavil britanski časnik Telegraph, nakazal, da resno razmišlja o umiku ZDA iz zveze Nato. Severnoatlantsko zavezništvo je ob tem označil za “papirnatega tigra” in znova kritiziral evropske zaveznice ZDA, ker niso naklonjene sodelovanju v izraelsko-ameriških napadih na Iran.

Trump je glede ponovnega razmisleka o članstvu ZDA v Natu dejal, da “o tem ni več kaj razmišljati”. “Nato me nikoli ni prepričal. Vedno sem vedel, da so le papirnati tiger, in to, mimogrede, ve tudi (ruski voditelj Vladimir) Putin,” je dodal predsednik ZDA.

S tem je po navedbah Telegrapha najresneje doslej nakazal na potencialen umik ZDA iz Nata, kar kaže tudi na pospešeno krhanje zaupanja med Evropo in ZDA.

Trump je v zadnjem času večkrat kritiziral evropske zaveznice, ker so se kljub njegovim pozivom distancirale od vojaškega posredovanja v Hormuški ožini, ki jo je Iran po izraelsko-ameriških napadih skoraj popolnoma zaprl za ladijski promet. Blokada te ključne pomorske poti je povzročila strmo naraščanje cen nafte in plina, posledice pa vzbujajo vse več skrbi pred globalno gospodarsko in energetsko krizo.

Sredi marca je pozval zaveznice, naj v ožino napotijo svoje vojaške ladje, pri čemer je zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, če ga ne bodo upoštevale.

V današnjem intervjuju za Telegraph pa je predsednik ZDA dejal, da je šlo le za predloge, in da ni preveč vztrajal. “Mislim, da bi to moralo biti samoumevno. Mi smo jim samoumevno priskočili na pomoč, tudi v Ukrajini. Ukrajina ni bila naš problem. To je bil preizkus, in mi smo bili tu zanje, in vedno bi bili. Oni pa niso bili tu za nas,” je dodal.

Posebej je izpostavil Združeno kraljestvo in dejal, da “sploh nima mornarice”, kritiziral je tudi premierja Keira Starmerja. Njegove jeze so bile v zadnjem času deležne tudi druge države, kot sta Španija in Italija, ki so ameriškim silam, udeleženim v napade na Iran, zavrnile dostop do vojaških baz na svojem ozemlju.

V središču vprašanj glede sodelovanja med zaveznicami v Natu je med drugim 5. člen severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse. Uporabljen je bil le enkrat, po terorističnih napadih v ZDA septembra leta 2001. V skupni operaciji v Afganistanu, ki je sledila, je bilo ubitih več kot 1100 neameriških vojakov, vključno s 457 pripadniki britanskih sil.

Na vojno v Iranu se 5. člen ne nanaša, saj govori izključno o skupni obrambi, medtem ko sta trenutni konflikt z napadi na Iran sprožila Izrael in ZDA.