Trst izgublja prebivalstvo, delni porast na vzhodnem Krasu

Demografske zagate tržaške občine niso novost, nenazadnje mestu od nekdaj hudomušno pripisujemo naziv »mesto starih«. Od leta 2011 je Trst izgubil skoraj 10.000 prebivalcev, kar pa ni enakomerno vplivalo na vse predele mesta oziroma zaledja. Podatki Občine Trst in novoustanovljenega občinskega raziskovalnega urada Rupa dajejo dokaj podroben vpogled v posamezne dinamike in kritičnosti.

Med letoma 2011 in 2023 (zadnje leto, za katerega razpolagamo z uradnimi podatki Občine Trst) so vsi tržaški rajoni z izjemo enega doživeli upad prebivalstva. Kraško območje je izgubilo še najmanj prebivalcev, saj je v 12 letih vzhodni Kras (med Bazovico in Opčinami) izgubil le devet prebivalcev, zahodni Kras (Prosek, Kontovel, Križ) pa 66 prebivalcev. V mestu je slika povsem drugačna. Edini predel, ki je doživel - četudi skoraj ničen - porast prebivalstva, je Sveti Ivan-Kjadin-Rocol, kamor se je priselilo 59 prebivalcev (0,2-odstotni porast).

Relativno in absolutno se najslabše godi tretjemu rajonu, ki zaobjema Barkovlje, Rojan, Kolonjo in Škorkljo. Demografski saldo znaša tam minus 2611 prebivalcev oziroma 7,1-odstotni upad prebivalstva. Drugi najslabši rezultat je zabeležil rajon, ki je obenem drugi najbolj poseljen, to je sedmi, ki se razteza med Sveto Ano, Katinaro, Škednjem in Naseljem svetega Sergija. Tam so zabeležili petodstotni upad prebivalstva, torej minus 2109 prebivalcev. Številčno večji upad prebivalcev, a zaradi večje poselitvene gostote nižji odstotek, je Občina Trst zabeležila pri Svetem Jakobu. Iz najbolj poseljene tržaške četrti, ki je imela leta 2023 kar 48.699 prebivalcev, se je od leta 2011 izselilo 2429 prebivalcev. Slab dvoodstotni upad pa so zabeležili v mestnem jedru in pri Svetem Vidu, ki sta izgubila 652 prebivalcev.

Pri tem gre upoštevati, da so podatki statističnega zavoda Istat bolj aktualni, a manj popolni. Leta 2024 naj bi po Istatovih izsledkih Trst izgubil še dodatnih 2000 prebivalcev, njihova geografska porazdelitev pa ni še raziskana.

Če vzamemo v poštev podrobnejše podatke in ne le sedmerico tržaških rajonov, postane slika še bolj zanimiva. Vasi oziroma statistične enote, ki so v teh letih doživele največji porast prebivalstva, so »naše« Trebče (+ 15,3 %), Padriče (+ 15,1 %) in Bazovica (+ 15,8 %).

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.