Trinajst let po katastrofalnih poplavah na reki Dravi oškodovanci še vedno čakajo na pravično odškodnino

“Trinajst let po katastrofalnih poplavah na reki Dravi, ki so prizadele številne slovenske družine in občine, oškodovanci še vedno čakajo na pravično odškodnino,” opominja Magda Vraničar, odvetnica za oškodovance po poplavah na Dravi, in dodaja, da je napočil čas, da se jim pravična odškodnina prizna.

Ob poplavah novembra 2012 je bil po navedbah odvetnice Magde Vraničar poplavljen dobršen del Slovenije. Poplavilo je veliko nepremičnin v lasti fizičnih oseb in gospodarskih družb ter občinsko infrastrukturo. “Prve ocene škode so omenjale številko 300 milijonov evrov,” izpostavlja.

Na premierja je bilo julija letos naslovljeno javno pismo, s katerim se ga je pozvalo k vzpostavitvi državnega kompenzacijskega mehanizma za vse, ki so bili kot prizadeti evidentirani v sistemu AJDA 2012. “Podlaga za takšen predlog je bila pravnomočna sodba Višjega sodišča v Mariboru iz decembra 2024 (primer Rancarsko društvo Malečnik), ki je nedvoumno potrdila odškodninsko odgovornost družbe Verbund Hydro Power GmbH Dunaj (VHP) za škodo, povzročeno zaradi nepravilnega upravljanja z zapornicami na Dravi,“ pojasnjuje odvetnica in pravi, da ima konkretna sodba precedenčni značaj, zaradi česar bi bilo po njenih besedah pravično, da se povračilo škode prizna vsem oškodovancem, prijavljenim v sistem AJDA, ne zgolj tistim, ki so vložili posamezne tožbe.

Foto: Bobo

Odvetnica je prepričana, da bi država z ustanovitvijo posebnega državnega sklada za povračilo škode oškodovancem poplav Drava 2012 “izkazala spoštovanje pravne države, načela enakosti pred zakonom in odgovorno ravnanje do svojih državljanov, ki so bili žrtve dogodka, za katerega je zdaj preko sodbe sodišča potrjena tudi tuja odškodninska odgovornost“.

Priznali odgovornost VHP in zavrnili vzpostavitev posebnega sklada

Ministrstvo za naravne vire in prostor (Direktorat za vode), ki je prejšnji mesec podalo odgovor na odprto pismo, je priznalo odgovornost družbe VHP, a zavrnilo nov mehanizem v obliki sklada. Kot pravijo, se je šlo po konkretnih poplavah v izvedbo Programa odprave posledic neposredne škode, v okviru katerega je prišlo do razdelitve preko 30,7 milijona evrov državnih sredstev. “Ministrstvo sicer meni, da so bili vsi oškodovanci, evidentirani v sistemu AJDA, že obravnavani skladno z zakonodajo, vendar hkrati izrecno priznava, da poplave novembra 2012 niso bile naravna nesreča, ampak da je bil del škode posledica neustreznega ravnanja družbe VHP,“ pa ob tem izpostavlja odvetnica.

Foto: Posnetek zaslona pojasnila

“Na porečju reke Drave je zaradi neustreznega ravnanja z zaporničnimi sistemi v upravljanju podjetja Verbund Hydro Power GmbH prišlo do bistveno povečanega pretoka vode … Iz navedenega izhaja, da del škode ni posledica naravne nesreče, temveč posledica neustreznega ravnanja z zaporničnimi sistemi,“ je med drugim navedlo ministrstvo. S tem je država po besedah Vraničarjeve “potrdila odgovornost tuje gospodarske družbe za nastalo škodo, a kljub temu zavrnila vzpostavitev posebnega odškodninskega sklada za posamezne oškodovance“.

Oškodovancev niso vključili

Odvetnica opominja, da je šla država po tožbi družbe VHP v poravnavo, a se je to zgodilo brez vključitve oškodovancev. Potem ko je bila s strani države zoper avstrijsko družbo vložena tožba za 71 milijonov evrov odškodnine pred Deželnim sodiščem v Celovcu, so večletna pogajanja privedla do mirne rešitve spora. 14,9 milijona evrov je bilo s strani VHP izplačano Sloveniji, obe strani pa sta šli v umik tožb.

Foto: Bobo

“Toda poravnava je bila sklenjena izključno v imenu Republike Slovenije, ne pa tudi v imenu prizadetih državljanov. Ti v postopek niso bili vključeni in iz poravnave niso prejeli nobene odškodnine, čeprav so škodo prijavili v državni sistem AJDA,“ je kritična odvetnica, ki pravi, da je slovenska država s poravnavo »priznala obstoj škodnega dogodka in odgovornost družbe VHP, vendar je ob tem izpustila lastne državljane, ki so bili neposredno prizadeti“. “Zakaj se je to zgodilo, bi vedeli povedati tisti, ki so sodelovali pri dogovorih”, pravi. 

Medtem ko se avstrijska družba na pozive po mirni poravnavi z oškodovanci ne odziva, Vraničarjeva opozarja, da Okrožno sodišče v Mariboru ponovno preverja že pravnomočno odločeno odgovornost VHP. V zvezi s ponovnim imenovanjem izvedencev za ugotavljanje odgovornosti avstrijske družbe se po besedah odvetnice podvajajo postopki, vzbuja dodatna negotovost in zavlačuje sodne odločitve. S tem pa se izčrpanim oškodovancem še samo povečujejo sodni stroški. V luči že pravnomočno ugotovljene odgovornosti družbe se Vraničarjeva sprašuje, do kdaj bodo morali oškodovanci čakati na pravično odškodnino.

“Zakaj se je Republika Slovenija poravnala izključno zase, ne pa tudi v imenu oškodovancev, če je bilo v sodnem postopku in po ugotovitvah ministrstva že jasno, da je za poplave odgovorna avstrijska gospodarska družba in je država razpolagala z vsemi podatki o oškodovancih in višini zahtevanih odškodnin?“, se glasi ključno vprašanje, ki se po besedah odvetnice tukaj odpira. Poudarja, da pozivajo vlado, “naj prevzame odgovornost in vzpostavi mehanizem za pravično povračilo škode, ki bo dostopen vsem prizadetim, brez nadaljnjih zapletov in zamud, izplačano odškodnino pa naj izterja od avstrijske VHP”. “Naši državljani so čakali dovolj dolgo. Čas je, da se jim prizna pravična odškodnina,“ je jasna.

Ž. N.