TRIKRAT TRI! – Koroška pesem prek meja

Finale 24. Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani

Piše: Franc Križnar

Naslovnica sporeda

Tudi letošnji, zdaj že 24. po vrsti, Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so več kot uspeli. Vsaj po zaključni prireditvi, ki je bila (8. apr. 2026) v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma sodeč, je tudi več kot uspela. V okviru Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva je tokrat gostovalo Slovensko prosvetno društvo Danica iz Šentprimoža in naslovilo svoj nastop Tri generacije. Po nekaterih pozdravnih besedah predsednika DSAP Ljubljana Lovra Sodje in podpredsednice Slovenske prosvetne zveze mag. Julije Schellander Obid se je DSAP v programskem listu zahvalilo za sodelovanje Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Cankarjevemu domu v Ljubljani, Veleposlaništvu Republike Avstrije v Ljubljani, Klubu koroških Slovencev v Ljubljani in Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Ta koroški koncert sta predlagali skupaj Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza, obe iz Celovca.

Začetek

Program koncerta je vseboval enovit spored otroških ljudskih pesmi, plesov in besed s podnaslovom Igramo se. Pod to oznako smo slišali in videli naslove kot so: Trikrat tri, Pozimi pa rožice ne cveto, En šuštar me je baral, Moj očka so mi rekli, Jaz sem zmeraj mislil, Izidor ovčice pasel, Majhna sem bila, Tr/e/zinka, Takšna vendar ni nobena, Lani sem kupil ji, Ne bom se možila, Zaplula je barčica moja, Moj očka ima konjička dva, Jaz sem si pa nekaj zmislil, Moja dekle je še mlada, Pod gozd’ sem španciral, Pojd’mo na Štajersko, Šumijo gozdovi domači, Rompompom, še ne gremo domov in Kadar boš na rajžo šel. Vmes pa še kakšen refren na dano temo Trikrat tri. Pa še finalni dodatek, njihova nesmrtna himna Rož, Podjuna, Zila z že prisotnim polnim avditorjem Linhartove dvorane ljubljanskega CD.

Režiser celotne prireditve je bil Aleksander Tolmaier, celoten uro in pol dolg program pa sta vodili izza dirigentskega pulta in s petjem ter gibom-plesom izmenjaje Sara Ouschan in Doris Wakounig. Tako smo slišali in videli kar dve skupni s 40 pevkami in pevci ter deset Orffovih inštrumentalistov.

Ta medgeneracijski koncert je imel poleg umetniških in pedagoških rezultatov ves čas v ospredju glasbo, gib in jezik. V njem in pod okriljem SPD Danica izŠentprimoža na Koroškem sodelujejo kar tri generacije: od najmlajših (otrok) prek mladine pa vse do seniorjev: v prepletu pesmi, ritmov in scen. Vodilna nit celotne prireditve pa je interdisciplinarna ali kar multidisciplinarna »najljubša pesem,« s katero želijo prav to približati in ohraniti vsem generacijam. Je eden boljših tovrstnih prijemov, ki sem jih doslej slišal in videl v programski osmislitvi pesmi kot take in ves čas na prvem mestu. Ta koncert je oblikoval projektni zbor. Sestavljajo ga pevke in pevci vseh zborov SPD Danica: od Zvezdic, prek MePZ pa do Korenin Danice. Ves čas je na odru tudi Orffov inštrumentarij, ki ga je za tale projekt prispeval salzburški strokovnjak za Orffovo glasbo Christoph Matl. Več kot spoznani liki iz slišanih ljudskih pesmi pa so tudi opravili svoje. 10-članska melodično-ritmična Orffova skupina je samo še potrdila in utrdila vso poanto, smisel omenjenega projekta. Očitno je bila za vse to potrebna veliko več kot formalna empatija. Da veje iz vsega prikazanega še kaj več kot umetnost in ljubezen: ljudje in narod.

To – ohranjanje in razvijanje slovenske kulture in jezika na Koroškem v najbolj plemenitem pomenu teh besed – pa je samo del njihovega poslanstva. To pa je še kako živo in radoživo, vsaj tako kot smo tokrat slišali in videli. Vse to pa se v koroškem Šentprimožu niti ne konča. V okviru njihovega bogatega otroškega in mladinskega dela imajo kar dva otroška zbora, mladinski zbor ter otroško in mladinsko dramsko skupino. Tudi to, gledališko oblikovanje glasov, plesov in scen se je odrazilo na tem nastopu: koreografija. Njihov največji zbor je MePZ Danica, uspešno pa nastopajo tudi Dečle Danice in zbor starejših Korenine Danice ter odrasla gledališka skupina Teatr Danica. Eni in drugi rezultati pa so pogosto (iz-)merjeni ne le na nastopih kot je bil npr. tale njihov zadnji v Ljubljani, pač pa tudi na tekmovanjih.

Finale