Triglavski narodni park: potrebna rezervacija?

Javni zavod Triglavski narodni park opozarja: Zaščiteno območje triglavskega narodnega parka je prepolno obiskovalcev. Vse več ljudi si za izlet ali krajše potepanje izbere področja Triglava, Triglavskih jezer, Krna in podobno.

To so zaščitena območja, za katere veljajo posebna pravila, A žal so prevečkrat kršena. Ali bo potrebno obisk Triglavskega narodnega parka predhodno rezervirati? Triglav na leto obišče preko 70.000 planincev.

Rešitve – dovolilnice?

To pomeni, da rezervacije za obisk Triglava (še) niso na mizi, a možnost ostaja.

V tujini so podobne prakse že uveljavljene: v nekaterih alpskih parkih v Italiji in Švici omejujejo dnevno število obiskovalcev ali zahtevajo dovolilnice za pristop k najbolj obleganim vrhovom. Namen ni odvračanje ljudi od gora, ampak zaščita naravnih območij, ki se zaradi množičnosti vse hitreje spreminjajo.

Po njenem mnenju bodo omejitve slej ko prej potrebne, vendar le tam, kjer se obiskovalci res tarejo. Takšni ukrepi bi bili po njenem mnenju smiselni že zaradi varnosti in ohranjanja narave.

• Soteska Vintgar: kot primer , kjer sistem rezervacij in omejenega števila obiskovalcev že deluje in daje dobre rezultate – obisk je bolj enakomerno porazdeljen, narava pa manj obremenjena.

Damjan Pregelj, predsednik ajdovskega Planinskega društva, pa opozarja na drugo plat zgodbe – da bi lahko ukrepi, če ne bodo premišljeni, prizadeli domače planince in manj obiskana območja.

• “Večji problem vsega skupaj je, da tiste koče ali pa poti, ki so zelo dobro obiskane, se jih ‘komercializira’. Vse ostalo, kar jih je pa dve tretjini, pa obravnavamo skoraj enako kot hotele sredi Ljubljane – od HACCP-a, s.p.-ja, do stroškov, ki naraščajo,” pravi in dodaja, da bi bilo treba urediti sistem, ki bi bolj upošteval specifičnost planinstva.

• Slovenci imamo do gora poseben odnos. Triglav ni le gora – je simbol identitete, nacionalnega ponosa in del kulture. Vzpon nanj za mnoge ni le športni podvig, ampak obred, skoraj obveza. To dodatno otežuje razpravo o morebitnih omejitvah, saj se hitro odpre vprašanje dostopnosti: ali bodo gore še vedno prostor za vse?

Po drugi strani pa narava jasno kaže, da ima svoje meje. Zaradi prevelikega števila obiskovalcev se pojavljajo erozija, poškodbe rastlinja, težave z odpadki in obremenjenost gorskih koč.

• Gorski reševalci poročajo tudi o vse več intervencijah. Pogosto zaradi neizkušenih pohodnikov, ki se na Triglav ali druge visoke vrhove odpravijo brez ustrezne opreme. To ni le varnostno, ampak tudi okoljsko vprašanje, saj več intervencij pomeni več helikopterskih poletov in posegov v naravo.

Slovensko planinstvo ima dolgo tradicijo samoregulacije in odgovornega vedenja, zato bi lahko tudi tokrat ravno planinci pomagali pri iskanju rešitve, še preden bi bilo treba poseči po rezervacijah ali vstopninah.

Kot pravi Majda Odar iz TNP, je rezervacijski sistem res skrajni ukrep, ki bi ga uporabili le tam, kjer druge možnosti ne bi več delovale. Za zdaj pa se park in planinska društva trudijo z ozaveščanjem, boljšim upravljanjem poti in sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi.