Trava je pred vročinskim valom visoka: jo pokositi ali raje pustiti pri miru?

Visoka trava v sadovnjaku pred večdnevnim vročinskim valom hitro sproži dilemo. Pokositi jo še pred največjo vročino, da bo površina urejena, ali jo pustiti, ker naj bi ščitila tla pred izsuševanjem? Odločitev ni odvisna samo od videza, temveč od stanja rastlin, vlažnosti tal, višine trave in starosti sadnega drevja.

Ponekod je zdaj v sadovnjakih gosta, raznolika travna ruša, v kateri poleg trav rastejo širokolistne rastline in cvetoča zelišča. Takšne površine pred vročinskim valom praviloma ni pametno pokositi zelo nizko. Daljši listi senčijo tla, zmanjšujejo segrevanje površine in travi omogočajo lažje preživetje sušnega obdobja. Nenadna nizka košnja bi odstranila velik del zelene mase ravno tedaj, ko se rastline že pripravljajo na pomanjkanje vode.

Košnja trave v vročini

V tem primeru bi s košnjo še nekoliko počakali

Najvarnejša odločitev je, da travo med najhujšo vročino pustite nepokošeno ali jo pokosite šele po ohladitvi oziroma padavinah. To še posebej velja, če je zemlja že suha, trava pa raste počasneje in zjutraj nima več običajne svežine.

Vožnja s kosilnico po razgreti in izsušeni površini pomeni dodaten stres. Kolesa tla stiskajo, rezila poškodujejo liste, pokošena trava pa mora za obnovo porabiti zaloge energije. Rast je med vročino počasna, zato se poškodovana ruša ne zapre tako hitro kakor spomladi.

Visoka trava sicer ne zadržuje vode v svojih listih na način zalogovnika, vendar ustvarja ugodnejše razmere tik nad tlemi. Površino senči, blaži neposredno sončno pripeko in zmanjšuje temperaturna nihanja. Gosta ruša obenem varuje tla pred zaskorjenostjo ter močnim izhlapevanjem iz povsem gole površine.

Predolga trava ima tudi slabosti

Odlašanje s košnjo ne sme trajati neomejeno. Zelo gosta in visoka rast porablja vodo ter lahko tekmuje z mladimi drevesi, katerih koreninski sistem še ni dovolj globok. Pod travo se lahko zadržujejo tudi voluharji, miši in drugi glodavci, ki poškodujejo korenine ali lubje ob deblu.

Posebno pozornost namenite prostoru neposredno okoli sadnega drevesa. Trava naj se ne dotika debla, saj lahko ustvari vlažno zavetje za škodljivce in oteži pregledovanje lubja. Okoli mladih dreves je smiselno urediti čist kolobar ter ga prekriti z organsko zastirko. Zastirka naj ne bo nasuta ob samo deblo.

Stara in mlada drevesa nimajo enakih potreb

Odrasla sadna drevesa imajo praviloma globlje korenine in lažje tekmujejo s travno rušo. Mlada drevesa so občutljivejša, zato je pri njih zmanjševanje konkurence pomembnejše. Če je sadovnjak na lahkih, plitvih ali zelo odcednih tleh, lahko visoka trava med dolgotrajno sušo porabi precej razpoložljive vode.

Rešitev zato ni nujno košnja celotne površine. Smiselna je lahko košnja ožjega pasu okoli dreves, preostali del pa ostane višji. Tako zmanjšate tekmovanje ob koreninah in hkrati ohranite del zaščite tal.

Če morate kositi, nastavite kosilnico visoko

Včasih košnje ni mogoče več odlagati. Visoka stebla se začnejo polegati, semenske glavice dozorijo, hoja po sadovnjaku pa postane otežena. V takšnem primeru je bolje narediti visoko košnjo kakor čakati, da se ruša povsem sesede.

Rez naj bo najmanj na približno osem do deset centimetrov, pri izrazito visoki mešanici lahko tudi nekoliko višje. Naenkrat ne odstranjujte več kakor približno tretjine višine. Travo, visoko 25 centimetrov, zato ni priporočljivo v enem prehodu skrajšati na pet centimetrov.

Kositi je najbolje zjutraj po tem, ko se rosa posuši, ali proti večeru, ko sonce izgubi moč. Opoldanska košnja pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija je najslabša možnost. Tudi zelo pozna večerna košnja mokre trave ni idealna, ker rez ni čist, pokošena masa pa se sprijema.

Topo rezilo naredi več škode

Ostro rezilo travo odreže, topo pa jo trga. Razcepljene in scefrane konice izgubljajo več vode, hitreje porjavijo in ustvarijo vtis, da je travnik nekaj dni po košnji zažgan. Pred poletno košnjo je zato vredno preveriti stanje rezila.

Obremenitev lahko zmanjšate tudi tako, da površine ne pokosite vse naenkrat. Del sadovnjaka pustite višji, drugi del pokosite, čez nekaj tednov pa pasova zamenjajte. Takšna mozaična košnja ohrani zavetje za žuželke in ne izpostavi celotnih tal soncu v istem dnevu.

Kaj narediti s pokošeno travo

Drobno in enakomerno razporejeni odkos lahko ostane na površini. Postopoma se razgradi in zemlji vrne del hranil. Debelih kupov ne puščajte, saj lahko zadušijo travo pod seboj in začnejo gniti.

Del rahlo ovenele trave lahko uporabite kot zastirko okoli dreves. Nanesite jo v tankih plasteh in ohranite nekaj praznega prostora ob deblu. Sveže pokošene trave ne naložite v debel, moker obroč, ker se lahko močno segreje in postane neprepustna.

Zalivanje naj bo namenjeno drevesom

V običajnem visokodebelnem ali domačem sadovnjaku med sušo navadno ni smiselno zalivati vse travne površine. Prednost imajo mlada drevesa, na novo posajene sadike in primerki, ki kažejo znake pomanjkanja vode.

Bolje je zalivati redkeje in temeljito kakor vsak večer površino le malo omočiti. Voda mora prodreti globlje v območje korenin. Plitvo zalivanje spodbuja razvoj korenin pri površini, kjer se tla najhitreje izsušijo.

Najprimernejši čas je zgodaj zjutraj. V največji dnevni vročini je izhlapevanje večje, kapljice pa pogosto ne dosežejo globine, ki jo drevo potrebuje. Po zalivanju lahko rahla organska zastirka pomaga dlje ohraniti vlago.

MORDA VAM POMAGA: Pet stvari, zaradi katerih je vrt videti neurejen, čeprav je v njem veliko dela

Najboljša odločitev je trenutno nekoliko manj urejen videz

Trava ponekod še ni videti tako poležana ali olesenela, da bi bila takojšnja nizka košnja nujna. Pred napovedanim vročinskim valom bi jo zato pustili pri miru. Če bi postala previsoka za normalno uporabo sadovnjaka, bi jo pokosili visoko, po možnosti le po delih.

Popolnoma nizka in vizualno urejena površina je sredi poletne pripeke pogosto slabša izbira od nekoliko višjega travnika. Daljša ruša bolje senči tla, vendar mora biti okoli mladih dreves dovolj prostora brez močne konkurence. Prav ravnotežje med višjo travo, čistim kolobarjem in premišljenim zalivanjem najbolje varuje tako sadovnjak kakor talno vlago.

Trava med tlakovci ne raste po naključju: en razlog je skoraj vedno isti

Če vam trava v atriju ne raste, takoj naredite ta korak

Če trava raste neenakomerno, je razlog pogosto pod površjem

Objava Trava je pred vročinskim valom visoka: jo pokositi ali raje pustiti pri miru? se je pojavila na Vse za moj dan.