Nedavna tragedija na območju dolenjske avtoceste, kjer je po dolgotrajni policijski intervenciji življenje izgubil človek v hudi stiski, je poleg samega dogodka v javnosti sprožila tudi burne odzive zaradi vedenja nekaterih opazovalcev, navaja zurnal24.si.
Posebno ogorčenje so povzročili posamezniki, ki so dogajanje spremljali kot nekakšen spektakel. Na območju pod avtocesto se je zbrala množica ljudi, med njimi tudi družine z otroki in mladostniki, nekateri pa so med večurno intervencijo dogajanje spremljali ob hrani in pijači. Nekateri naj bi osebo v stiski celo spodbujali k dejanju, kar je sprožilo številna vprašanja o empatiji in odzivu družbe na človekovo stisko.
Psihologinja Vanja Gomboc, mag. psih., iz UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora, pojasnjuje, da takšni odzivi niso osamljen primer, vendar jih nikakor ne moremo opravičiti.
V množici se odgovornost pogosto porazdeli
Kot pravi Gomboc, lahko vedenje ljudi v takšnih situacijah deloma razumemo skozi socialnopsihološke mehanizme. Eden izmed njih je t. i. razpršena odgovornost, ko posamezniki v množici pričakujejo, da bo ukrepal nekdo drug. »To pomeni, da lahko posamezniki pričakujejo, da bo ukrepal nekdo drug, zato je večja verjetnost, da sami ostanejo pasivni opazovalci,« pojasnjuje.
Pomembno vlogo imajo lahko tudi radovednost, občutek oddaljenosti od osebe v stiski in skupinska dinamika. Ko se ljudje znajdejo v množici, lahko vedenje večine vpliva na posameznike in jih usmerja k temu, da ravnajo podobno kot drugi. »V takšnih primerih je še težje izstopiti iz dinamike množice in ravnati drugače kot večina,« dodaja psihologinja, navaja zurnal24.si.
Za vsako zgodbo so ljudje in njihovi bližnji
Gomboc opozarja, da pri govorjenju o samomorilnem vedenju ne smemo pozabiti, da za vsako številko stojijo ljudje s svojimi zgodbami in bližnjimi.
Slovenija sicer še vedno sodi med države z višjim količnikom samomora, vendar se je ta v zadnjih desetletjih pomembno zmanjšal. Kljub temu ostaja pomembno, kako kot družba govorimo o stiskah in kako se nanje odzivamo.
Ljudje v hudi stiski pogosto doživljajo sram, strah in občutek, da jih okolica ne razume. Prav odziv drugih ljudi pa lahko njihovo stanje še poslabša ali pa pomaga pri iskanju izhoda.
Podpora lahko spremeni pogled na situacijo
Po besedah psihologinje lahko že preprosto sporočilo podpore, izražanje skrbi in občutek, da oseba ni sama, pomembno vplivajo na njeno doživljanje položaja. »Nudenje podpore ter sporočilo, da ni sama, lahko pomagata vsaj malo spremeniti posameznikov pogled na trenutno situacijo in prispevati k temu, da oseba poišče strokovno pomoč,« poudarja Gomboc.
Dogodek na dolenjski avtocesti je tako poleg tragičnega izida odprl tudi širše vprašanje: kakšen je naš odziv, ko se nekdo znajde v najtežjih trenutkih svojega življenja – ali smo opazovalci ali ljudje, ki znamo ponuditi pomoč, navaja zurnal24.si.
The post Tragedija kot prizor za opazovanje: strokovnjakinja opozarja na nevarno dinamiko množice appeared first on Lokalec.si.

2 hours ago
24







English (US)