Tragedija kolumbijskega zdravstvenega sistema – lekcija tudi za Slovenijo

2 hours ago 21

Slovenski zdravstveni sistem pod Golobovo vlado gradi na etatizmu in podržavljanju vseh podsistemov v zdravstvu. Kljub temu, da obstajajo empirični dokazi, kako tak način vodi v kolaps zdravstvenega sistema. Šolski primer tega je tragedija kolumbijskega zdravstva.

Začelo se je z zamudami. Bolniki so že ob zori več ur čakali pred lekarnami, rutinske operacije so se redno prelagale. Nato so sledila pomanjkanja. Police z osnovnimi zdravili so se izpraznile, zmanjkalo je inzulina in zdravil za raka, kritično bolni pacienti pa so bili zavrnjeni v bolnišnicah. Zdaj prihaja še do zapiranj. Porodni oddelki in neonatalne enote zapirajo vrata. Urgentni oddelki so preobremenjeni, programi specializacij za zdravnike pa se ukinjajo. To je slika sodobne Kolumbije pod socialistično oblastjo. Srhljiva je podobnost z Golobovim mandatom.

Preberite še: Kokainska predsednika nad Trumpa

Tragedija je, da je bilo vse to “popolnoma preprečljivo”, pravi Andrés Vecino, raziskovalec ekonomike zdravstvenih sistemov Latinske Amerike na Bloomberg School of Public Health univerze Johns Hopkins v ZDA.

“Milijoni življenj so bili postavljeni na kocko in ljudje umirajo,” pravi. “Tukaj je ogromno lekcij, ki se jih je treba naučiti.”

Zlomljen model

Zadnji dve desetletji je bil kolumbijski zdravstveni sistem pogosto hvaljen kot zgled za preostalo Latinsko Ameriko. Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka sta državo pohvalili zaradi široke dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe, ki jo financira kombinacija državnih subvencij in tržne konkurence.

Skoraj 99 % prebivalcev Kolumbije ima zdravstveno zavarovanje, neposredni izdatki iz žepa so med najnižjimi v državah OECD, država pa ima 11 izmed 30 najboljših bolnišnic v Južni Ameriki.

V primerjavi zdravstvenih sistemov, objavljeni v reviji The Lancet, je bila Kolumbija uvrščena na drugo mesto v Latinski Ameriki, takoj za Kostariko. To kljub dejstvu, da porabi le 477,30 dolarja na prebivalca – najmanj v regiji in bistveno manj kot Mehika ali Čile.

Toda to ni odvrnilo predsednika Gustava Petra od iskanja radikalne prenove.

Petrove reforme

Po izvolitvi leta 2022 kot prvi levičarski predsednik v zgodovini Kolumbije se je nekdanji gverilec lotil preoblikovanja zdravstva. Dejal je, da podjetja ne bi smela sodelovati pri upravljanju človekove pravice, kot je zdravstvena oskrba, in da je panoga polna goljufov.

“Lastnik Keraltyja je kriminalec,” je dejal Petro, preden mu je ustavno sodišče naložilo, da izjavo prekliče.

Kolumbijski sistem temelji na modelu upravljane konkurence, podobnem nizozemskemu. Zasebne zavarovalnice (EPS) tekmujejo za zavarovance, ki del svojih prihodkov namenjajo vladi za izbrani paket zavarovanja.

Vlada vsako leto EPS-om izplača fiksni znesek na zavarovanca (UPC), prilagojen starosti, spolu in regiji. Najrevnejši so v celoti subvencionirani, ostali pa prispevajo prek socialnih prispevkov.

EPS nato sklepajo pogodbe z bolnišnicami in klinikami. Strokovnjaki pravijo, da konkurenca spodbuja učinkovitost.

Ko so se EPS leta 2022 začeli kopičiti dolgovi, je Petro sistem obtožil pohlepa in leta 2023 predlagal zakon, ki bi EPS izločil iz sistema in nadzor prenesel neposredno na državo.

“Če zakon o zdravstveni reformi ne bo sprejet, se bodo EPS sesule,” je izjavil 1. maja 2023.

Ko je zakon obstal, je Petro z izvršnimi odloki začel posegati v plačila EPS in nazadnje odredil prevzem nekaterih zavarovalnic. Aprila 2024 je vlada prevzela nadzor nad dvema največjima zavarovalnicama: Nueva EPS in Sanitas.

Danes približno 60 % sredstev upravlja država.

Namesto da bi vlada dolgove sanirala, jih je še pospešila. Bolnišnice so zaradi neplačil začele zavračati paciente, lekarne pa so prenehale dobavljati zdravila.

Leydy Julieth Gomez opisuje izkušnjo, ko je njen 10-mesečni otrok zbolel za hudo okužbo: “Na koncu sem edino možnost videla v popolnoma zasebnem zdravstvu.”

Zasebno zavarovanje si mnogi ne morejo privoščiti. Študija iz leta 2015 je pokazala, da menjava EPS poveča smrtnost za 25 %.

“Če bi bil to študentski zagovor, bi padel”

Država je prevzela osem od 29 EPS. Nekateri so trg zapustili.

Diego Rosselli, upokojeni profesor zdravstvene ekonomike na Pontificia Universidad Javeriana v Bogoti, pravi, da so prevzemi obsojeni na neuspeh.

“Če bi bil to zagovor študenta medicine, bi padel iz predmeta,” pravi o vladnih poročilih, polnih napak. “To je rezultat ideologije, ki je prevladala nad strokovnostjo.” Rosselli priznava, da je bil sistem finančno obremenjen, vendar opozarja, da je vlada podcenila višino UPC v letih 2023–2025, kar je še povečalo dolg.

Šest nekdanjih ministrov za zdravje je v odprtem pismu zapisalo, da vlada namerno povzroča kolaps sistema, da bi upravičila prevzem.

Zdravstveni kolaps

Urgentni oddelki so preobremenjeni. Čakalni časi so se podaljšali z 6–8 ur na 24 ur. Sedem od desetih pacientov na urgenci je danes hospitaliziranih. Izdatki iz lastnega žepa naraščajo in ljudi potiskajo v revščino.

Denis Silva, vodja združenja Pacientes Colombia, pravi:

“Raka ne zanima, ali si levi ali desni. Ljudje umirajo, ker ni terminov in zdravil. Vsak dan so kaos, bolečina in smrt bolj očitni.”

Septembra 2025 so se začeli zapirati porodni oddelki, programi za specializante ginekologije pa so bili ustavljeni.

Lekcije za svet

Rosselli opozarja, da je treba biti previden pri radikalnih reformah: “Rešitve morajo biti postopne, ne pa takšne, ki porušijo vse, kar je bilo zgrajeno.”

Vsi sogovorniki za The BMJ se strinjajo, da kolumbijska kriza kaže, da morajo države zaščititi zdravstvene sisteme pred političnimi ekstremi. Večino predlaga ustanovitev nacionalnega sveta za socialno varnost v zdravstvu, ki bi stal nad ministrstvom.

“Ne moremo nadzorovati, kdo bo izvoljen,” pravi. “Zato potrebujemo institucije, ki zagotovijo, da zdravstveni sistem deluje ne glede na politiko.”

Lekcija, ki bi si jo bilo vredno zapomniti tudi v Sloveniji.

M. I.

The post Tragedija kolumbijskega zdravstvenega sistema – lekcija tudi za Slovenijo first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article