Tovariši čigavi? Luka Mesec po pokojninski osnovi bližje tajkunom kot ljudstvu

Levica zagovarja socialno državo in obdavčitev bogatih, obenem pa se njeni veljaki bogatijo na račun davkoplačevalcev.

Ko govorimo o socialni kapici se najpogosteje omenjajo imena kot sta Blaž Brodnjak iz NLB in Jože Colarič iz Krke. V obeh primerih gre za menedžerja z večmilijonskimi letnimi prejemki, kakršne Levica in sindikati redno prištevajo med osovražene kapitalistične “tajkune”. Vendar pa naj bi glede na poročanje Sobotne priloge časopisa Delo tudi glavni obraz Levice Luka Mesec, ki je eden izmed najglasnejših nasprotnikov razbremenitve visokih plač sam imel pokojninsko osnovo, ki ga uvršča v isti razred.

Mesec je tako bližje “tajkunom” in kapitalistom proti katerim naj bi se boril, kot pa delavskemu razredu in socialno ogroženim, katerih interese domnevno zagovarja. V preteklih štirih letih je imel namreč enako pokojninsko osnovo kot omenjena menedžerja. To pomeni, da mu ob upokojitvi pripada primerljiva, zelo visoka državna pokojnina. Ravno takšna, ki jo kritiki socialne kapice radi označujejo za »tajkunsko«.

Blaž Brodnjak in Luka Mesec (Foto: zajetje zaslona/RTVS)

V Sloveniji sicer pokojninska osnova ni omejena na enak način kot socialni prispevki. Od plač in prejemkov funkcionarjev (poslanci, ministri, predsedniki vlad) se prispevki odvajajo od celotnega zneska, osnova pa se upošteva pri izračunu bodoče pokojnine. Najvišja možna pokojninska osnova je trenutno okoli 5.159 evrov (štirikratnik najnižje osnove), od katere se z odmernim odstotkom (trenutno 63,5 % za 40 let) izračuna pokojnina.

Visoki funkcionarji kot Mesec so v mandatih pogosto dosegali ali presegali ravni, ki jim zagotavljajo maksimalne pokojninske pravice, ne glede na to, da s svojimi tovariši javno zagovarjajo politiko omejevanja spodbud za uspešne in visoko plačane v zasebnem sektorju. Predvsem Levica ima očitno dvojna merila, saj zagrizeno bori proti uvedbi socialne (razvojne) kapice, torej omejitvi, po kateri bi se prispevki za socialno varnost plačevali samo do določene meje. Tako ukrep naj bi po njihovem mnenju med drugim izpraznil pokojninsko blagajno. Vendar pa trenutni sistem funkcionarjem omogoča, da si nabirajo visoke pokojninske osnove iz davkoplačevalskega denarja.

Foto: X

Ko gre za lastne privilegije, je solidarnost očitno manj pomembna; ko gre za inženirje, menedžerje ali strokovnjake v gospodarstvu, pa postane »fovšija« državna politika.Brodnjak je lani prejel skoraj 1,8 milijona evrov bruto, Colarič okoli 1,6 milijona. Od teh zneskov gre ogromen del v prispevke in davke – a njihova pokojninska osnova je omejena. Mesec pa naj bi v povprečju štirih let dosegel podobno raven osnove brez takšnih omejitev v zasebnem sektorju.

A. S.