To so slovenska naselja, kjer leta 2025 živi samo en prebivalec

Slovenija je znana po svojih številnih majhnih vaseh in zaselkih, ki ohranjajo zgodbe preteklosti, a hkrati razkrivajo, kako hitro se spreminja podoba podeželja. Statistični urad Republike Slovenije je za leto 2025 objavil podatek, ki vzbuja zanimanje in tudi nekaj nostalgije – kar petnajst slovenskih naselij ima samo enega prebivalca. Ta številka odraža posebnost slovenskega prostora, kjer podeželska območja še vedno obstajajo, a so demografsko vse bolj prazna.

V nadaljevanju bomo pogledali, katera so ta naselja, v katerih občinah ležijo, ter kaj to pomeni za prihodnost slovenskega podeželja. Članek ni le naštevanje krajev, temveč poskus razumevanja, kako se oblikujejo življenjske poti posameznikov, ki ostajajo sami v teh razpršenih naseljih.

Podatki, ki razkrivajo resničnost slovenskega podeželja

Statistični podatki so jasni: petnajst naselij v Sloveniji ima po enega prebivalca. To pomeni, da gre pravzaprav za naselja, kjer je celotna skupnost zožena na eno samo življenje. Takšne informacije pogosto vzbudijo radovednost, saj si je težko predstavljati, kako je videti vsakdan v kraju, kjer ni sosedov in kjer se tišina razprostira po praznih hišah.

Med občinami, kjer najdemo ta naselja, so Črnomelj, Kostel, Kočevje, Ribnica, Semič, pa tudi Koper in Sežana. Podatki dokazujejo, da praznjenje podeželja ni omejeno le na en del Slovenije, temveč gre za pojav, ki zajema različne pokrajine – od Bele krajine do Istre in Krasa.

Slovenija, lepa in zelena. Pa tudi z naselji brez prebivalcev

Naselja z enim prebivalcem

Bela krajina in Kočevsko

V občini Črnomelj najdemo dve takšni naselji – Bistrica in Breg pri Sinjem Vrhu. V občini Kostel so kar tri: Gorenji Potok, Lipovec pri Kostelu in Srednji Potok. Kostel sicer sodi med najbolj redko poseljene občine v Sloveniji, zato podatek ne preseneča.

Kočevska je v to sliko vpisana z naseljem Hrib pri Koprivniku in s Podjetniškim naseljem Kočevje, kar zveni nekoliko nenavadno, saj gre za ime, ki bi prej pričakovali v industrijski coni kot v praznem naselju.

Dolenjska in okolica Ljubljane

Ribnica ima eno takšno vas – Dule, medtem ko je v Semič Sredgora. Občina Borovnica na robu Ljubljanskega barja ima Lašče, kjer prav tako živi le ena oseba.

Primorska

Na Primorskem jih najdemo kar nekaj. V občini Sežana sta Gradišče pri Štjaku in Pristava, v občini Koper pa Brežec pri Podgorju. Vse te vasi ležijo na območju Krasa in Istre, kjer je veliko naselij s starimi kamnitimi hišami, a zelo malo prebivalcev.

Osrednja Slovenija in Gorenjska

Zanimivost predstavlja naselje Družina v občini Zagorje ob Savi, kjer danes pravzaprav družine ni več. Na Gorenjskem pa najdemo Viševco v občini Cerklje na Gorenjskem, ki ima prav tako samo enega prebivalca.

Kaj pomeni življenje v praznem naselju?

Živeti sam v naselju pomeni popolnoma drugačen vsakdan. Na eni strani prinaša mir, tišino in stik z naravo, na drugi pa tudi občutek osamljenosti. V številnih primerih so prebivalci takšnih krajev starejši ljudje, ki so se odločili ostati v domači hiši, čeprav se je večina prebivalcev že zdavnaj odselila.

Strmec na Predelu

Demografska praznina je ogledalo sprememb

Slovenija je država z veliko manjšimi naselji – več kot šest tisoč jih je vpisanih v register. Vendar se vse bolj kaže, da številna od njih počasi izgubljajo prebivalce. Praznjenje podeželja je posledica gospodarskih in družbenih sprememb zadnjih desetletij. Mladi se selijo v mesta, kjer je več možnosti za delo in šolanje, na podeželju pa ostajajo predvsem starejši.

Tako se naselja spreminjajo v simbolični prostor. Ostanejo cerkev, nekaj hiš, pogosto pokopališče, življenje pa izginja. Podatek, da ima petnajst naselij le enega prebivalca, ni zgolj statistična zanimivost, temveč opozorilo, da se podeželje prazni hitreje, kot si morda želimo priznati.

Ali obstaja prihodnost za ta naselja?

Vprašanje prihodnosti teh krajev ostaja odprto. Nekatera od njih bodo morda pritegnila nove prebivalce, ki iščejo mirno življenje stran od mest. V zadnjih letih je zaznati zanimanje za nakup hiš na odmaknjenih lokacijah, zlasti med ljudmi, ki delajo na daljavo.

Druga naselja bodo verjetno ostala le še v spominu in v statističnih evidencah. Vendar pa lahko že en sam prebivalec pomeni, da kraj še vedno živi, saj skrbi za hišo, vrt in okolico. V tem smislu je prisotnost posameznika simbol odpora proti popolnemu izginotju.

Kje smo in kam gremo?

Podatek o petnajstih naseljih z enim prebivalcem odpira vprašanja o identiteti in prihodnosti slovenskega podeželja. Slovenija je tesno povezana s svojo vasjo in krajino, zato so tovrstni podatki tudi čustveno močni. Vsako od teh naselij nosi svojo zgodbo, spomin na ljudi, ki so tam nekoč živeli, in tradicijo, ki jo je težko prenesti v urbana okolja.

Ob tem se kaže potreba po iskanju rešitev – kako ohraniti življenje v manjših krajih, kako spodbujati mlade družine, da se vračajo, in kako vrednotiti mir ter naravno okolje, ki ga taka naselja ponujajo.

Našli smo slovenska naselja, v katerih nihče več ne živi

Objava To so slovenska naselja, kjer leta 2025 živi samo en prebivalec se je pojavila na Vse za moj dan.