To so mesta, zaradi katerih se Evropejci najraje delajo, da so iz drugega kraja

Evropa je celina ponosa – kulturnega, zgodovinskega, arhitekturnega. Vendar obstajajo tudi kraji, ki domačinom niso v čast. Stran Atlasova.world je objavila satirični zemljevid, ki prikazuje, katera mesta v posameznih evropskih državah prebivalci najpogosteje omenjajo kot tista, zaradi katerih jim je nekoliko neprijetno. Gre za subjektivne vtise, pogosto podkrepljene s stereotipi, lokalnimi šalami ali dejanskimi problemi.

V Sloveniji je na zemljevidu označen Maribor, drugod pa najdemo celo vrsto mest, ki presenetijo – ali pa tudi ne. V nadaljevanju analiziramo vsako državo posebej.

Zemljevid krajev

Maribor – slovenski sinonim za zamujene priložnosti?

Drugo največje slovensko mesto pogosto trpi zaradi primerjav z Ljubljano. Čeprav je kulturno živahno in polno potenciala, ima Maribor dolgo zgodovino gospodarskih padcev in problematičnih projektov. Stigma industrijskega propada iz devetdesetih let se je očitno zapisala globoko v kolektivno zavest.

Bosna in Hercegovina: Gornja Maoča, kraj s preteklostjo in predsodki

Gornja Maoča leži v Bosni in Hercegovini je povezana z radikalnimi interpretacijami vere, kar so mediji pogosto senzacionalizirali. Hrvaški uporabniki so ga izpostavili kot mesto, s katerim ne želijo biti povezani.

Madžarska: Debrecen – stereotip podeželske provincialnosti

Debrecen ostaja v kontekstu svoje države. Drugo največje madžarsko mesto velja za precej konservativno okolje in je pogosto v senci Budimpešte.

Nemčija: Ludwigshafen

Ludwigshafen nosi sloves industrijske sivine. Nahaja se ob Renu in je dolgo služil kot primer mesta brez urbanistične duše.

Italija: Neapelj

Neapelj je mesto kontrastov. Kulturni biser, ki ga pogosto spremljajo zgodbe o kriminalu, neurejenosti in kaosu. Neapeljčani so nanj izjemno ponosni, a preostali Italijani so glede njegovega slovesa precej bolj kritični.

Španija: Madrid

Zanimivo je, da je glavno mesto tisto, ki ga Španci najpogosteje izpostavijo kot sramotno. Morda gre za politično razočaranje, prevelik centralizem ali preprosto urbano odtujenost.

Portugalska: Lizbona

Tudi v sosednji državi se glavno mesto ni izognilo kritikam. Turizem, gentrifikacija in izseljevanje domačinov so morda med glavnimi razlogi, da Lizbona ni več mesto, s katerim bi se vsi poistovetili.

Francija: Marseille

Marseille že dolgo velja za mesto z izzivi – kriminal, revščina in migrantske napetosti. Vendar je hkrati tudi eno najbolj avtentičnih in zanimivih francoskih mest, kar ga uvršča na seznam »ljubim-te sovražim-te«.

Grčija: Atene

Tudi Grki so izpostavili svoje glavno mesto. Atene pogosto nosijo breme gospodarske krize, onesnaženosti in urbanega kaosa.

Turčija: Konya

Konya velja za eno najbolj konservativnih mest v Turčiji. Čeprav pomembno z verskega vidika, številni Turki mesto vidijo kot utelešenje zaostalosti.

Ciper: Paceville

To priljubljeno zabaviščno območje velja za hedonistično in površinsko. Za mnoge Ciprčane simbolizira turistični kič, ne pa avtentične otoške kulture.

Romunija: Vaslui

Vaslui se pogosto omenja v kontekstu revščine in neizobraženosti. Gre za stereotip, ki ga Romuni z mešanimi občutki sprejemajo kot svoj.

Gruzija: Kutaisi

Ena od bivših prestolnic Gruzije ima močan regionalni značaj, a jo pogosto vidijo kot zaostalo v primerjavi s Tbilisijem.

Rusija: Dzeržinsk

Dzeržinsk je industrijsko mesto s temačno zgodovino kemične proizvodnje in onesnaženosti. Nekoč uvrščeno med najbolj toksična mesta na svetu.

Finska: Kouvola

Kouvola je znana po tem, da nima nobene prave identitete – nekakšna postaja brez duše. Fince očitno moti njena brezizraznost.

Estonija: Narva

Mesto ob ruski meji, v katerem živi večinsko rusko prebivalstvo, ima zapleteno identiteto. Mnogi Estonci ga doživljajo kot oddaljenega in tujega.

Poljska: Białystok

Mesto ob vzhodni meji ima sloves konservativnega in dolgočasnega kraja. Pogosto se pojavlja v šalah in memih.

Češka: Louny

Manjše mesto v senci Prage velja za simbol provincialnosti. Tudi tukaj gre za zmes predsodkov in humorja.

Slovaška: Bratislava

Glavno mesto pogosto trpi zaradi primerjav z Dunajem. Prebivalci drugih regij mu očitajo aroganco in zanemarjenost.

Belgija: Charleroi

Mesto z zloglasnim slovesom – industrijska zapuščenost, visoka brezposelnost in kriminal. Pogosto na seznamih najbolj depresivnih evropskih mest.

Nizozemska: Urk

Konzervativna ribiška skupnost s tradicijo, ki jo mlajše generacije ne odobravajo. Urk je pogosto omenjen v kontekstu lokalnega ekstremizma.

Velika Britanija: Slough

Mesto, ki ga je slavno popljuval Ricky Gervais v seriji »The Office«. Siva, industrijska podoba še vedno vpliva na njegov ugled.

Irska: Dundalk

Mesto na meji s Severno Irsko velja za nekoliko zanemarjeno in konfliktno območje. Šale o Dundalku so v irski kulturi stalnica.

Islandija: Egilsstaðir

Majhno mesto, pogosto spregledano in v očeh Islandcev brez posebne identitete. Zaradi odmaknjenosti ima sloves kraja, kamor ne gre nihče prostovoljno.

Norveška: Førde

Mesto, ki nima veliko sovražnikov, a tudi malo zagovornikov. Pogosto izpostavljeno kot sinonim za dolgočasje.

Danska: Aarhus

Drugo največje dansko mesto je pogosto v senci Københavna. Nekateri mu pripisujejo preveliko samozavest in kulturno manjvrednost.

Švedska: Malmö

Multikulturno mesto, ki ima težave s kriminalom, je pogosto tarča kritik. Kljub bogati zgodovini je njegov imidž v domači javnosti pogosto negativen.

Logika? Ne boste ne našli

Na seznamu mest, ki so sprožila največ nelagodja, ni vedno logike – pogosto gre za kombinacijo humorja, lokalnega cinizma in prenesenih predsodkov. Prav zato je ta zemljevid bolj ogledalo razpoloženja kot dejanskega sramu. A zdi se, da je vsako mesto, tudi tisto najmanj priljubljeno, del identitete države. In prav skozi to prizmo ga je morda vredno ponovno ovrednotiti.

Objava To so mesta, zaradi katerih se Evropejci najraje delajo, da so iz drugega kraja se je pojavila na Vse za moj dan.