To se zgodi enkrat na desetletje: prihaja Super El Niño, lahko bi bil rekorden

Svetovni vremenski sistem bi lahko v drugi polovici leta 2026 doživel velik preobrat. Po večletni La Niñi se namreč vse bolj omenja možnost razvoja tako imenovanega Super El Niña, torej izrazito močne tople faze v ekvatorialnem Tihem oceanu. Gre za pojav, ki lahko za več let vpliva na vreme po svetu in spremeni običajne sezonske vzorce.

V ozadju je pojav ENSO, to je naravno nihanje temperatur v Tihem oceanu med hladno fazo La Niña in toplo fazo El Niño. Obe fazi pomembno vplivata na zračni tlak, vetrove in padavine po svetu. Ko prevlada La Niña, so razmere drugačne kot ob El Niñu, pri Super El Niñu pa so te spremembe še precej izrazitejše. Takšni dogodki se ne zgodijo pogosto, običajno le enkrat na desetletje ali še redkeje.

Po napovedih bi se lahko Super El Niño začel razvijati v drugi polovici leta 2026, njegov vpliv pa bi se lahko začel kazati že poleti. Takrat bi se po nekaterih analizah lahko oblikovalo območje nižjega zračnega tlaka nad vzhodnim delom ZDA ali vzhodno Kanado ter tudi ob zahodni obali Evrope in severnem Atlantiku. Za Evropo to še ne pomeni neposrednega in enotnega vpliva, saj celina poleti običajno ni med prvimi območji, kjer se posledice izrazijo v celoti. Kljub temu se za večji del Evrope omenjajo nadpovprečne temperature.

Proti jeseni in zimi naj bi vpliv El Niña postal precej močnejši

Eden od pomembnih učinkov je tudi vpliv na sezono orkanov v Atlantiku. El Niño namreč praviloma zmanjša število orkanov in tropskih neviht, ker oteži njihov razvoj v močne sisteme. To pomeni manjšo verjetnost, da bi siloviti orkani dosegli obale Združenih držav Amerike.

Najizrazitejši vpliv pa se običajno pokaže pozimi. Takrat El Niño pogosto prinese toplejše vreme v severni del ZDA in zahodno Kanado, v južni polovici ZDA pa več neviht, več padavin in nižje temperature. Vpliva tudi na sneženje. V delu ZDA ga je lahko več, drugod manj. Tudi Evropa pozimi občuti posledice, vendar bolj posredno. V letih močnega El Niña je na večjem delu celine pogosto manj snega, nekaj več pa ga lahko pade na skrajnem severu in v posameznih delih srednje Evrope.

(us)