To je slovenski izraz, ki počasi izginja iz vsakdana

2 hours ago 18

ARTICLE AD

Slovenski jezik je živ organizem, ki se spreminja iz desetletja v desetletje. Besede, ki so bile nekoč povsem običajne, danes najdemo le še v pripovedih starejših ali v prahu starih zvezkov. V vsakodnevnem govoru se izgubljajo izrazi, ki so nekoč nosili toplino domačega jezika, njegov humor, njegovo mehkobo in njegovo trdnost. Med njimi je izraz, ki so ga Slovenci nekoč uporabljali pogosto, danes pa ga slišimo le še redko.

Besede izginejo tiho. Ne zapustijo nas z glasnim odhodom. Le nenadoma ugotovimo, da jih ni več. Uporabljamo moderne izraze, tujke, krajše oblike, skrajšane besedne zveze. In med vsem tem hrupom preteklosti ne opazimo, da se en čisto poseben izraz umika v pozabo.

Izraz, ki ga starejše generacije še poznajo

Starejši Slovenci ga še vedno uporabljajo naravno. V zgodbah, ob kavici, v šali. Mlajše generacije pa ga uporabljajo vse manj. Ni več del njihovega besednjaka, ker se je izgubil med hitrostjo današnjega časa.

Spoznajte tlakovec. Nekoč popolnoma običajna beseda za kos kamna ali betona, ki je tvoril dvorišča, ulice in vaške poti. Danes pogosto rečemo kar ploščica ali kar tujo besedo pavšalno prenesemo iz angleščine. Starejši pa še vedno rečejo tlak, tlakovanje, tlakovanec, tlakovan vrt.

Morda se zdi nepomembno. Ena beseda več ali manj. A s takšnimi majhnimi premiki se izgublja občutek domačnosti. Slovenščina je jezik, v katerem se prepleta narava, delo, poklici, tradicija in socialni odnosi. Izraz tlakovanec ni le kos kamna, je del našega kulturnega besedišča.

Zakaj nekateri izrazi izginejo?

Spremembe v jeziku se dogajajo povsod. Vplivajo nanje mediji, tehnologija, šola in predvsem način življenja. Današnji človek živi hitreje. Večino časa preživi med zasloni. Besede, ki niso del vsakodnevnih elektronskih pogovorov, preprosto izpuhtijo.

Besede, ki opisujejo ročno delo, poklice ali predmete, ki jih ni več v uporabi, najhitreje izginejo. Tlakovec pa ni izginil zaradi izginotja predmeta. Še vedno tlakujemo dvorišča in poti. Izginil je zato, ker se je izginila navada poimenovanja stvari na način, ki ga je uporabljala prejšnja generacija.

Mlajši raje rečejo ploščica ali kar moderna angleška izpeljanka. Uporaba je enostavnejša, navadna, hitra. A prav zaradi tega izginjajo deli slovenske identitete.

Kaj o tem pravijo jezikoslovci?

Jezikoslovci opozarjajo, da je izginjanje besed naraven proces. Jezik se spreminja z generacijami. Dodajajo pa, da je vredno ozaveščati pomen ohranjanja domačih izrazov.

Posebej tistih, ki imajo v slovenski kulturi zgodovinsko težo. Besede kot so tlakovanec, košnik, bržola, žrebanec, pesekelj, štacuna in mnoge druge imajo v sebi del zgodovine.

Vsaka beseda je majhna posoda s spominom. V njih so zgodbe, dialekti, poklici, navade, družine.

Izginjanje ni nujno nekaj slabega. A je hkrati tudi opozorilo, da jezik potrebuje skrb.

Lepota starih izrazov v sodobnem svetu

Če bi prebrali stare časopise, bi hitro opazili, kako drugačen ritem ima jezik. Besede so bolj mehke, bolj opisne, bolj polne. V vsakdanjem govoru se je čutila povezanost z okoljem, z delom, z naravo.

Stari izrazi imajo posebnost. Zvenijo domače. Zvenijo kot pogovor ob nedeljski juhi, kot nasmeh stare mame, ki pripoveduje o svoji mladosti. Zvenijo kot nekaj, kar ima korenine.

V sodobnem jeziku prevladuje funkcionalnost. Včasih toliko, da se izgubi toplina. Zato je morda prav, da kdaj v vsakodnevni pogovor vrnemo kakšen izraz, ki ga poznamo iz mladosti ali iz pripovedi.

Zakaj se je vredno potruditi za te besede

Uporaba starih izrazov je podobna vzdrževanju stare hiše. Zahteva majhen napor, a ohranja vrednost. Ko uporabljamo stare izraze, ohranjamo stik s svojimi predniki. Ohranjamo kulturno nit, ki povezuje generacije. In predvsem ohranjamo jezik, ki nas kot narod drži skupaj.

Beseda tlakovanec ni pomembna zato, ker opisuje poseben predmet. Pomembna je zato, ker predstavlja del vsakdanjega govora, ki počasi izginja.

Kako vrniti stare izraze v vsakdan

Ni treba jih vsiljevati. Ni treba jih razlagati vsakomur. Dovolj je, da jih v primernem trenutku preprosto uporabimo. Stare besede se vrnejo same, če jih vključimo v zgodbe. V vsakdan. V opis dela. V opis narave.

Mnogi izraz že uporabljajo, ne da bi se tega zavedali. Tisti, ki živijo na podeželju, pogosto ohranjajo več starih izrazov kot prebivalci mest. To je naravno. A nič ne preprečuje, da bi star izraz zaživel tudi v stanovanju v devetem nadstropju.

Izrazi, ki so že skoraj pozabljeni

Poleg tlakovanca izginjajo tudi drugi izrazi, kot so bržola, košnik, špinača po domače pazduhar, žrebanec, štacuna, kabanica v pomenu plašč ter pajtl v pomenu ročaj.

Besede, ki so nekoč polnile vsakdan starejših generacij, danes živijo predvsem v narečjih. Nekatere bodo izginile. Nekatere bodo preživele. In nekaj jih bomo morda ohranili, če jih bomo uporabljali v pravem trenutku.