To je novi šef Irana, to so njegove prioritete

Po iranski ustavi se v takšnih razmerah aktivira začasni mehanizem: oblikovan je tričlanski začasni vodstveni svet (predsednik države, šef sodstva in član Varuhov sveta, ki ga izbere Svet za ugotavljanje koristi).

TEHERAN – Smrt iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja v ameriško-izraelskih napadih je odprla najobčutljivejše vprašanje Islamske republike: nasledstvo na vrhu sistema, kjer ima vrhovni voditelj zadnjo besedo pri ključnih varnostnih, zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih odločitvah.

Po iranski ustavi se v takšnih razmerah aktivira začasni mehanizem: oblikovan je tričlanski začasni vodstveni svet (predsednik države, šef sodstva in član Varuhov sveta, ki ga izbere Svet za ugotavljanje koristi). Vzporedno mora Skupščina izvedencev (88 klerikov) “čim prej” izbrati novega vrhovnega voditelja.

V tem vakuumu so se pojavila poročila, da je bil za naslednika izbran Hamenejev sin Mojtaba Hamenej. Najglasneje to navaja opozicijsko-usmerjeni medij Iran International, uradna potrditev iranskih državnih medijev pa v času pisanja v številnih poročilih še ni jasna.

Kako se v Iranu izbere vrhovnega voditelja

Na papirju je postopek “institucionalen”: Skupščina izvedencev izbira med kleriki, ki izpolnjujejo ustavne pogoje. V praksi pa je politični prostor močno filtriran, ker kandidate za volitve v Skupščino izvedencev (tako kot za druge funkcije) preverja Varuhov svet.

Poleg tega analitiki že dolgo opozarjajo, da bo pri izbiri naslednika ključno vlogo igral Korpus islamske revolucionarne garde (IRGC) – varnostno-vojaški steber režima, ki ima tudi velik gospodarski imperij in neposredno odgovarja vrhovnemu voditelju. Reuters ob tem poudarja, da je Basidž (paravojaška milica pod okriljem garde) pomembno orodje za notranji nadzor in zatiranje protestov.

Kdo je Mojtaba Hamenej

Reuters Mojtabo opisuje kot srednje rangiranega klerika (hoj(j)atoleslam), ki formalno nikoli ni zasedal visoke državne funkcije, a je imel vpliv “iz ozadja”.

V zadnjih dveh desetletjih naj bi si, po navedbah Reutersovih virov, zgradil tesne povezave z Revolucionarno gardo, kar mu je dajalo vzvode v varnostnem aparatu. Enciklopedija Britannica med drugim navaja, da je v Komu (Qom) poučeval tudi naprednejše predmete, ki so običajno rezervirani za uveljavljene klerike – kar se pogosto razume kot del gradnje verske legitimnosti.

Pomemben je tudi družinski/politični okvir: Reuters piše, da je njegova žena hči vidnega trdorokega politika in nekdanjega predsednika parlamenta Gholamalija Haddadadela.

Kaj je (znano, da je) počel: volitve, varnostni aparat, “politika iz ozadja”

Ker Mojtaba le redko nastopa javno, večina očitkov in opisov njegove vloge prihaja iz poročil novinarjev, diplomatov in opazovalcev režima:

• Volitve 2005 in 2009: Reuters navaja, da je bil Mojtaba “široko” razumljen kot človek v ozadju hitrega vzpona Mahmuda Ahmadinedžada leta 2005; reformistični klerik Mehdi Karubi je takrat Hameneju pisal zaradi domnevne Mojtabove vloge – Hamenej je očitke zavrnil. Reuters dodaja, da je Mojtaba Ahmadinedžada podprl tudi leta 2009, ko so po spornih volitvah izbruhnili protesti, ki so jih nasilno zatrle varnostne sile, vključno z Basidžem.
• Ameriške sankcije (2019): ameriško finančno ministrstvo ga je uvrstilo na sankcijski seznam z razlago, da je deloval “za ali v imenu” vrhovnega voditelja, čeprav ni bil izvoljen ali imenovan na javno funkcijo; na uradnem seznamu OFAC je naveden kot sankcionirana oseba.
• Tarča jeze protestnikov: Reuters piše, da je bil Mojtaba tarča jeze protestnikov vsaj od leta 2009 in posebej med nemiri leta 2022, povezanimi s strogo politiko oblačenja.

Kakšna agenda se nakazuje

Pri “agendi” Mojtabe Hameneja je treba biti pošten: njegovih programskih javnih nastopov je malo, zato gre v veliki meri za sklepanje iz zavezništev, dosedanjih potez in interesov institucij, ki bi ga lahko pripeljale na vrh.

1) Kontinuiteta in preživetje režima v vojnih razmerah
Reuters je že pred tem poročal, da bi establishment ob morebitni smrti Hameneja skušal zelo hitro imenovati naslednika, da bi navzven pokazal stabilnost, in da bi bil novi voditelj izbran zaradi “predanosti revolucionarnim načelom”. Če bi Mojtaba res prevzel vlogo, bi bilo to skladno s scenarijem “kontinuitete” – tudi zato, ker ga Reuters opisuje kot trdorokega in tesno povezanega z gardo.

2) Večji (ali vsaj bolj viden) vpliv IRGC
Poročila o pritisku garde na proces nasledstva se pojavljajo v več medijih; Reuters v širšem kontekstu izrecno izpostavlja, da se je pričakovalo, da bo IRGC igral osrednjo vlogo “iz ozadja” pri izbiri naslednika. To nakazuje agendo, kjer bosta varnost in notranji nadzor prednostna naloga.

3) Trša linija do reformistov in previdno odmerjeno “odpiranje” navzven
Reuters Mojtabo opiše kot nekoga, ki je nasprotoval reformističnemu taboru, ki je zagovarjal več angažmaja z Zahodom (Khatami, Rouhani). Hkrati Reutersovi viri v razpravah o nasledstvu omenjajo tudi potrebo, da bi kandidat lahko navzven deloval “bolj zmerno”, da bi zmanjšal zunanje pritiske in notranje upore. Če bi Mojtaba postal vrhovni voditelj, bi se tako lahko poskušal predstavljati kot stabilizator, pri čemer pa bi temeljna usmeritev (varnostni aparat, regionalna drža) ostala trda.

Kaj to pomeni za notranjo politiko – tudi za pravice žensk

V zadnjih letih so prav pravice žensk (in obvezno zakrivanje) postale eden ključnih notranjih prelomov. Obstoječi pravni okvir že predvideva kazni za kršenje “verskih tabujev” v javnosti; kanadski IRB navaja, da iranski kazenski zakonik (člen 638) poleg zaporne kazni omenja tudi bičanje do 74 udarcev.

Poleg tega so mednarodne organizacije opozarjale na poskuse zaostritve: Amnesty International je decembra 2024 opisal novo zakonodajo o “čednosti in hidžabu” kot drakonsko, z razširjenimi kaznimi (vključno z bičanjem in visokimi zapornimi kaznimi), posebni strokovnjaki ZN pa so javno pozvali k razveljavitvi ter opozorili na tveganje še hujše institucionalne diskriminacije.

Če bo vrh režima (kdorkoli že) v prihodnjih mesecih stavil predvsem na varnostno konsolidacijo, je verjetno, da bo takšna politika družbenega nadzora ostala ali se celo okrepila – zlasti, če oblast oceni, da so protesti eksistencialna grožnja.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: WWW

The post To je novi šef Irana, to so njegove prioritete first appeared on NaDlani.si.