To je naše smučišče, ki ne obratuje več – a je vlečnica še vklopljena

Pod obronki Gorjancev, tam kjer se dolina mirno razširi proti Krškemu polju, leži vas Planina v Podbočju. Na njenem robu je nekoč brnela vlečnica, ob kateri so zrasle prve generacije smučarjev iz Posavja. Smučišče Planina – Gorjanci je bilo ponos kraja, simbol zime in otroških počitnic. Danes ne obratuje več, a vsak, ki je tam kdaj stal v vrsti na vlečnico, ve, kaj pomeni besedna zveza naše smučišče.

Spomini na Planino pod Gorjanci

Na hribu, kjer so nekoč vijugali začetniki in vadili člani Smučarskega kluba Krško, še vedno stoji jeklena konstrukcija vlečnice. Čeprav že dolgo ni uradno v uporabi, se med domačini šali, da “je še vklopljena” – kot spomin, ki nikoli ne ugasne.

Smučišče, Planina v Podbočju

Smučišče Planina – Gorjanci

Na zemljevidu se smučišče ni nikoli ponašalo z velikimi številkami, a je imelo tisto, kar številke ne povedo – dušo. Po programu Smučarskega kluba Krško za sezono 2002/2003 so na Planini obratovale tri vlečnice:

• Vlečnica Planina I: dolžina 520 m, višinska razlika 120 m
• Vlečnica Planina II: dolžina 380 m, višinska razlika 80 m
• Vlečnica Ciciban: dolžina 250 m, višinska razlika 40 m

Smučišče je delovalo ob ugodnih snežnih razmerah, obratovalni čas pa je bil vsak dan med 10.00 in 16.30, ob koncih tedna pa so organizirali tudi nočno smuko od 17.00 do 20.30.

Takratna cena vozovnice je znašala 1.500 tolarjev za otroke in 2.000 tolarjev za odrasle, sezonska karta pa 20.000 tolarjev. Za organizirane skupine in šolske tečaje so ponujali popuste, fotografija pa je bila za nakup obvezna – prava mala skupnost, kjer je vsak poznal vsakega.

Srce posavskega smučanja

Smučarsko društvo Krško je bilo gonilna sila razvoja smučanja v Posavju. Njihov program za sezono 2002/2003 razkriva bogato dogajanje: od začetnih tečajev za otroke do tekmovanj in izletov v tujino.

Začetni in nadaljevalni tečaj alpskega smučanja je potekal v dveh terminih: med 26. decembrom 2002 in 30. decembrom 2002 ter med zimskimi počitnicami februarja in marca 2003.
Cena je vključevala tedensko vozovnico, avtobusni prevoz, topli napitek in tečajnino.

Otroke so z avtobusom vozili izpred Zavarovalnice Triglav Krško, kjer se je ob 9. uri zjutraj začel dan, poln navdušenja. Popoldne so se vračali okoli 16. ure – utrujeni, a srečni. Če so bile razmere slabe, so del tečaja prestavili na Pohorje, a Planina je bila vedno prva izbira.

Člani kluba so imeli 10 % popusta, otroci pa so ob rednem treningu pogosto napredovali v tekmovalno šolo, ki je delovala v prostorih SK Krško.

Smučarska šola za najmlajše

V programu je zapisano, da je Smučarska šola na snegu za najmlajše potekala ob sobotah in nedeljah skozi vso sezono. Cilj ni bil tekmovanje, temveč učenje samostojnih zavojev in veselje do snega.

Otroci so se učili na smučišču Planina, zanje pa so skrbeli vaditelji in tekmovalci, ki so svoje znanje prenašali naprej. Tisti, ki so smučali brez strahu, so kmalu postali del ekipe Ciciban in Cicibanke, prvega tekmovalnega koraka pod okriljem kluba.

Za odrasle je delovala smučarska šola za starejše, z dopoldanskimi in nočnimi vadbami, ki so bile prava zimska družabna prireditev. Cena vadbe z učiteljem in smučarsko karto je znašala 10.000 tolarjev, člani kluba pa so imeli tudi tu popust.

Smučišče na Planini, koča

Tekmovanja in društveni duh

Smučišče Planina ni bilo le prostor za učenje, ampak tudi tekmovalna arena. V sezoni 2002/03 so potekala številna tekmovanja:

• Odprto prvenstvo v veleslalomu za otroke do 14 let
• Pokal Zavarovalnice Triglav Krško
• Državni slalom Planina 2002
• Prvenstvo osnovnih šol učencev Posavja

Za tiste, ki so raje drseli po ravnini, so organizirali tekmovanja v smučarskih tekih. Trase so bile dolge 1,5 km in 3 km, primerne za vse starosti in rekreativce.

Vse je potekalo pod vodstvom Smučarskega kluba Krško, ki je skrbel za organizacijo, varnost in družabni utrip. Vse od otrok do starejših so se zbirali pod isto streho – v Domu mladih v Krškem, kjer je klub imel pisarno in kjer so potekale prijave na tečaje.

Smučarski sejem in izleti

Eden od vrhuncev predsezone je bil smučarski sejem, organiziran v športni dvorani srednje šole Krško. Tam so člani prodajali in kupovali rabljeno opremo, popravljali vezi, menjali smuči in se pripravljali na novo sezono.

Program je predvideval tudi izlete za člane – decembra na ledenik Mölltall, januarja v Gerlitzen in marca v Flachau. Avstrijska smučišča so bila dosegljiva z avtobusom, prijave pa so vedno presegale prosta mesta.

Za člane so veljale posebne ugodnosti:

• 10 % popust pri organiziranih izletih in tečajih
• 30 % popust pri nakupu sezonske karte za smučišče Planina

Za otroke do 14 let je članarina znašala 2.000 tolarjev, za odrasle 3.000, za podporne člane pa 1.000 tolarjev. Denar se je vračal v klub – v opremo, v tečaje in v preprosto veselje do snega.

Smučišče Planina

Program Smučarskega kluba Krško 2003

Smučišče Planina na Gorjancih

Smučišče na Planini, koča

Smučišče na Planini, koča

Smučarski klub Krško – del posavske zgodovine

Smučarski klub Krško ni bil le športno društvo, ampak skupnost. V tistem času ni bilo spletnih kamer ali aplikacij za sneg. Kdor je želel vedeti, ali se bo na Planini smučalo, je moral poklicati Franca, ki je osebno preverjal stanje na terenu. Ta neposreden stik je pomenil več kot katerikoli oglas – zaupanje med ljudmi, ki so dihali za smučišče.

Danes ostajajo spomini in sanje

Smučišče Planina danes uradno ne obratuje več. Vlečnice so se ustavile, snežnih tečajev ni več, otroški smeh se je preselil na večja smučišča. A če se sprehodite po Planini in prisluhnete vetru, boste še vedno slišali znane zvoke – škripanje jeklenice, oddaljen smeh, glas učitelja, ki kliče za naslednjim učencem.

Vlečnica morda ni več v uporabi, a v srcih domačinov je še vedno “vklopljena”. Planina v Podbočju ostala del identitete regije Posavje, ki je znala iz snega ustvariti skupnost. Morda se nekoč znova prižgejo reflektorji in na pobočjih spet zadiši po vročem čaju iz klubskega avtomata. Do takrat pa spomini ostajajo – toplo, iskreno in snežno beli.

Poznate to slovensko pogorje, o katerem so pisali tudi bajke in povesti?

Te Slovence boste najbolje razjezili, če jim rečete Dolenjci

Vinji Vrh – štiri vasi z istim imenom, a vsaka s svojo zgodbo

Nad Gorjanci so se pojavili oblaki, ki so videti kot NLP – a znanost jih dobro pozna

Objava To je naše smučišče, ki ne obratuje več – a je vlečnica še vklopljena se je pojavila na Vse za moj dan.