To bi se zgodilo, če vašega sadovnjaka dva meseca ne bi pokosili

Ob cesti, na robu vasi, v blagih valovih leži sadovnjak. Spomladi razcveten in jeseni poln sadežev. A zdaj, sredi poletja, medtem ko so drugi urejeno pokošeni, njegov lastnik opazuje visoke bilke, zapletene v cvetoče zaplate, in razmišlja, ali res dela narobe, ker dva meseca ni pokosil. Odgovor je manj preprost, kot bi si kdo mislil.

V zadnjih letih se vse pogosteje pojavljajo razprave o tem, ali mora biti sadovnjak zares vedno pokošen. Ali je estetski videz res najpomembnejši, ali pa morda obstajajo koristi, ki jih dobimo prav takrat, ko kosilnico pustimo v senci.

Visoka trava v sadovnjaku

Povečanje biotske raznovrstnosti

Med visokimi bilkami se takoj naselijo brneči prebivalci. Travniški metulji, divje čebele, tenkočutne stenice, skakajoče kobilice in drobne žabe najdejo zatočišče v okolju, kjer jih ne preganja kosilnica. To pomeni, da sadovnjak čez poletje zaživi kot naravni rezervat, ki hrani opraševalce, ki so nujni za pridelek.

Povečana prisotnost žuželk pozitivno vpliva tudi na samo oploditev sadnega drevja. Več opraševalcev pomeni več oprašenih cvetov in potencialno boljši pridelek.

Mikroklima med drevesi se izboljša

Visoka trava in rastlinje med drevesi pomagata zadrževati vlago v tleh. Sonce ne more neposredno sušiti površine, zato se v globljih plasteh zemlje ohranja vlažna mikroklima. Sadna drevesa, še posebej mlada, imajo v takem okolju boljše pogoje za rast in razvoj koreninskega sistema.

Obenem je tla manj izpostavljena eroziji, kar pomeni, da ob poletnih neurjih ali ob močnem dežju ne prihaja do spiranja plodne prsti.

Vrnitev nekaterih zelišč in divjih rastlin

Med dvema košnjama se hitro razvijejo rastline, ki jih v pokošenih sadovnjakih skoraj nikoli ne vidimo. Pojavijo se kamilica, rmana, trpotec, konica, ivanjščica in še mnoga druga zelišča, ki imajo vlogo pri zdravju tal in življenja v njih.

Ta zelišča niso le lepa na pogled, temveč imajo tudi funkcionalno vrednost – privabljajo koristne žžučelke in odvračajo škodljivce.

Več hrupa za obiskovalce, a več miru za naravo

Neurejen sadovnjak hitro postane tema pogovorov. „Se je lastnik preselil?“ „Kaj se dogaja, da ni pokošeno?“ A to je predvsem odraz estetskih meril, ki se v zadnjem času vse bolj spreminjajo.

Z vidika narave dva meseca nepokošene trave pomenita močan impulz za oživitev življenja. Cvetenje, semenenje, zavetje, razmnoževanje – vse to se lahko odvije v enem samem poletju. Pravzaprav je naravi enako, če se kdo zmrdne nad navidez zanemarjenim videzom.

Vpliv na kakovost plodov in bolezni

Nasprotniki nepokošenih sadovnjakov pogosto opozarjajo na možnost povečane vlage, ki je idealna za razvoj plesni. In res – če travo pustimo rasti visoko in ne razmišljamo o nadzoru, lahko pride do problema z razvlaževanjem zraka, predvsem v gosto zasajenih nasadih.

Rešitev pa je preprosta: delno košnjo lahko opravimo ob drevesnih deblih, preostanek trave pa pustimo. Tako se zmanjša neposreden stik vlage s plodovi, obenem pa ohranimo koristi za življenje pod krošnjami.

Odgnojitev brez gnojila

Pokošena trava, če jo pustimo na tleh, se s časom razgradi in služi kot organski material. Toda tudi trava, ki živi in odmira sama od sebe, prispeva k obogateni zemlji. V takem sadovnjaku se v dveh mesecih ustvari prava mala tovarna komposta, kjer mikroorganizmi, deževniki in drugi prebivalci tal sodelujejo v razgradnji.

Tla pod sadnimi drevesi tako postajajo bolj rahla, bogatejša z dušikom in življenje v njih se poveča.

Nevaren razrast invazivnih rastlin

Med glavnimi protiargumenti, da sadovnjaka ne pokosite, pa je strah pred razrastom invazivnih rastlin, kot so pelinolistna ambrozija, zlate rozge ali celo robida. V določenih regijah je to povsem upravičen pomislek.

A tudi tukaj velja: opazovanje in selektivno ukrepanje. Ni treba, da ves sadovnjak pokosimo. Dovolj je, da ročno odstranimo nezaželene vrste, preostanek pa pustimo v naravni rasti.

Kaj porečejo sadjarji?

Strokovnjaki iz sadjarskih krogov imajo različna mnenja. V intenzivnih nasadih, kjer je mehanizacija pomembna, se košnja izvaja redno. A vedno več je tudi tistih, ki poskušajo vklopiti elemente sonaravnega upravljanja:

• pasovi nepokošene trave,
• pozna prva košnja (junij),
• nadzorovana razrast med drevesi,
• spodbujanje zelišč in trav, ki ne konkurirajo drevesom.

To pomeni, da dvomesečna nepokošnja ni čudaška praksa, temveč postaja vse bolj priznana strategija.

Nepokošen sadovnjak je prostor, kjer narava ponovno vzame pobudo. V njem se dvigujejo cvetovi, roji življenje, zori kompost in nastajajo pogoji za boljše talno okolje. Estetska merila morda ne bodo zadovoljna, a rezultati bodo v prihodnjih sezonah vidni na plodovih, prsti in številu ptic, ki bodo zjutraj pele iz krošenj.

Zato v naslednjem suhem poletju poskusite nekaj novega: odložite kosilnico. Naj sadovnjak diha. In naj narava pokaže, kaj vse zmore brez pomoči.

Objava To bi se zgodilo, če vašega sadovnjaka dva meseca ne bi pokosili se je pojavila na Vse za moj dan.