To bi moral vedeti vsak. Nekega dne je lahko od tega odvisno življenje

V Sloveniji nenaden srčni zastoj vsak dan doživi od tri do pet ljudi. Ko se srce ustavi, začne čas teči neusmiljeno hitro, življenje pa je pogosto odvisno od ljudi, ki so v tistem trenutku v bližini. Danes, 16. oktobra, ob svetovnem dnevu oživljanja strokovnjaki opozarjajo, da za reševanje življenja ni nujno potrebna zdravstvena izobrazba. Pomembno je predvsem, da znamo prepoznati srčni zastoj in si upamo ukrepati. Pri pravilnem ritmu oživljanja nam lahko pomaga celo znana pesem.

Srčni zastoj se lahko zgodi kjer koli, doma, na delovnem mestu, med nakupovanjem ali na ulici. Oseba se nenadoma zgrudi, izgubi zavest in preneha normalno dihati. V takšnih trenutkih ni časa za dolgotrajno razmišljanje, saj se možnosti za preživetje z vsako minuto brez pomoči zmanjšujejo.

Po podatkih Društva prvih posredovalcev je srčni zastoj vzrok za 8,5 odstotka smrti zunaj bolnišnice.

Prav zato je tako pomembno, da osnovne postopke oživljanja poznajo tudi ljudje brez zdravstvenega znanja.

Kako prepoznamo srčni zastoj in kaj moramo storiti?

Prvi korak je preverjanje odzivnosti. Osebo glasno ogovorimo in jo nežno stresemo za ramena. Če se ne odziva, preverimo, ali normalno diha. Pri tem ne smemo izgubiti več kot deset sekund.

Pomembno je vedeti, da občasno hlastanje za zrakom, nenavadno hropenje ali posamezni globoki vdihi še ne pomenijo normalnega dihanja. Takšno dihanje se lahko pojavi tudi ob srčnem zastoju.

Če je oseba neodzivna in ne diha normalno, takoj pokličemo številko 112. Telefon vključimo na zvočnik, da imamo proste roke, in sledimo navodilom dispečerja. Če smo sami, ne izgubljamo časa z iskanjem pomoči drugje.

Osebo položimo na hrbet na trdo podlago, dlani postavimo na sredino prsnega koša in začnemo stiskati. Pri odraslem mora biti globina stisov približno pet do šest centimetrov, priporočena hitrost pa od 100 do 120 stisov na minuto. Po vsakem stisu pustimo, da se prsni koš povsem dvigne.

Pri pravilnem ritmu pomaga pesem »Stayin’ Alive«

Eden najpreprostejših načinov, kako si zapomniti ustrezno hitrost stiskanja prsnega koša, je glasba. Pesem Stayin’ Alive skupine Bee Gees ima približno 104 udarce na minuto, kar ustreza priporočenemu ritmu oživljanja.

Če si med stiskanjem prsnega koša v mislih ponavljamo njen ritem, lahko lažje vzdržujemo ustrezno hitrost.

Nekateri si pomagajo tudi s pesmijo »Vse najboljše za te«, vendar je pri njej hitrost precej odvisna od načina petja.

Pri tem ne smemo pozabiti, da pravilen ritem ni dovolj. Stisi morajo biti tudi dovolj globoki in čim manj prekinjeni.

Ali moramo pri oživljanju še vedno izvajati umetno dihanje?

Eno najpogostejših vprašanj je, ali je treba med oživljanjem izvajati tudi umetno dihanje oziroma vpihovanje zraka v usta.

Sodobne smernice poudarjajo, da lahko človek brez ustreznega usposabljanja pri odrasli osebi z nenadnim srčnim zastojem izvaja samo neprekinjene stise prsnega koša. To pomeni, da lahko pomagamo tudi brez umetnega dihanja.

Če smo usposobljeni za izvajanje umetnega dihanja in ga znamo pravilno izvajati, pa je priporočeno razmerje 30 stisov prsnega koša in dva vpiha.

To ne pomeni, da umetno dihanje ni več pomembno. Posebej pomembno ostaja pri otrocih, utopitvah in drugih primerih, ko je srčni zastoj povezan s pomanjkanjem kisika.

Najpomembnejše sporočilo je, da nas nepoznavanje umetnega dihanja ne sme odvrniti od pomoči. Pri odraslem z nenadnim srčnim zastojem so takojšnji stisi prsnega koša bistveno boljši kot čakanje brez ukrepanja.

Defibrilator lahko uporabi vsak

Pomemben pripomoček pri oživljanju je tudi avtomatski zunanji defibrilator, znan pod kratico AED. Gre za napravo, ki analizira srčni ritem in po potrebi omogoči električni sunek, s katerim lahko pomaga ponovno vzpostaviti učinkovit srčni ritem.

Čeprav se marsikdo uporabe defibrilatorja boji, je naprava zasnovana tako, da jo lahko uporablja tudi človek brez zdravstvene izobrazbe. Po vklopu uporabnika z glasovnimi navodili vodi skozi celoten postopek.

AED sam presodi, ali je električni sunek potreben. Če ni, ga ne bo omogočil. To pa ne pomeni, da oseba ne potrebuje oživljanja. Stise prsnega koša nadaljujemo po navodilih naprave.

Kaj pa, če med oživljanjem poškodujemo rebra?

Strah pred tem, da bi poškodovali človeka, ki potrebuje pomoč, je eden od razlogov, zaradi katerih očividci včasih oklevajo.

Med pravilnim oživljanjem lahko pride do poškodbe reber ali prsnice, vendar takšne poškodbe ne smejo biti razlog, da bi prenehali pomagati osebi v srčnem zastoju.

Prav tako laikom ni treba izgubljati časa z iskanjem srčnega utripa na zapestju ali vratu. Če je človek neodziven in ne diha normalno, je treba ukrepati.

Oživljanje nadaljujemo do prihoda reševalcev, dokler oseba ne začne kazati jasnih znakov življenja oziroma normalno dihati ali dokler fizično zmoremo. Če je na voljo AED, upoštevamo tudi njegova navodila.

Največja napaka je, da ne storimo ničesar

Predsednik Društva prvih posredovalcev Dejan Rogelj ob svetovnem dnevu oživljanja opozarja, da ljudi pogosto ustavi prav strah pred napačnim ravnanjem.

»Ob srčnem zastoju šteje vsaka minuta. Pogosto nas je strah, da bomo naredili kaj narobe, vendar je veliko nevarneje, če ne ukrepamo,« poudarja.

Ob tem spominja, da je treba čim prej poklicati 112, slediti navodilom dispečerja in začeti oživljanje.

Svetovni dan oživljanja je zato predvsem opomnik, da lahko osnovno znanje prve pomoči nekoč odloča o življenju naših bližnjih, sodelavcev ali povsem neznanih ljudi.