Tinitus po navedbah strokovnjakov vse pogostejši, nerazumljen in podcenjen

Tinitus ali šumenje v ušesih pomeni zaznavanje zvoka v odsotnosti zunanjega zvočnega dražljaja. Najpogosteje gre za visokofrekvenčno zvonjenje, lahko pa tudi kot šumenje, piskanje, prasketanje ali pokanje. Posamezniki ga dojemajo zelo različno, saj nekateri z njim živijo brez večjih težav, drugim pa lahko resno oteži vsakdanje delovanje, povzroča nespečnost, težave s koncentracijo in slabše slušno razumevanje.

Tinitus se najpogosteje pojavi kot posledica akustične travme, poškodbe glave, eksplozije, nihajne poškodbe vratu, vnetja ušes, sinusitisa in stresa. Povzročijo ali poslabšajo pa ga lahko tudi ušesne operacije, splošna anestezija ter nekatera zdravila. Pojavlja se tudi kot simptom določenih bolezni, kot je denimo multipla skleroza, med dejavnike tveganja pa sodijo tudi kajenje, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob mednarodnem tednu ozaveščanja o tinitusu, ki poteka od 2. do 8. februarja, v sodelovanju z ministrstvom za zdravje v torek organizirala strokovni posvet o tinitusu. Kot je na posvetu pojasnila specialistka otorinolaringologije v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Nina Božanić Urbančič, za tinitus ne obstaja preprosto zdravilo, saj “ne gre za vnetje ali okužbo, niti za okvaro ene same strukture v ušesu, temveč za delovanje živčnega sistema in za tako imenovani fantomski zvok, ki nastaja v možganih”. Dodala je, da ga zato ni moč zdraviti s tableto, ampak z vplivanjem na odziv možganov nanj, so pri zvezi zapisali v sporočilu za javnost.

Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je na posvetu poudaril, da “živimo v zelo hrupnem in hkrati stresnem okolju in če temu dodamo še sodoben tempo življenja, je tinitus lahko hitro naš spremljevalec.” Opozoril je, da ga je kot takega treba razumeti, prizadeta oseba pa se ga mora naučiti obvladovati, pri čemer mora družba zagotoviti ustrezne pogoje, zdravstveni sistem pa celostno in dostopno podporo.

Specialistka otorinolaringologije v UKC Ljubljana Saba Battelino je dejala, da tinitus ni vezan zgolj na klasično slušno zaznavo. “Gre za povečano aktivnost v delih možganov, ki so povezani s čustvenim odzivanjem. Zato lahko tinitus zaznavajo tudi gluhe osebe. Tudi osebe, ki so rojene gluhe in ne poznajo zvoka v klasičnem smislu, opisujejo šumenje ali zvonjenje v glavi, kar je zanje prav tako zelo moteče,” je dodala.

Na posvetu so predstavili izkušnje s tinitusom tudi številni znani Slovenci, med njimi tudi nekdanji predsednik republike Borut Pahor.

Predsednik zveze Gorazd Orešnik je povedal, da v zvezi izvajajo poseben program za osebe s tinitusom, saj se s to težavo soočajo tudi gluhe osebe. Ob tem so iz zveze sporočili, da je ob pojavu piskanja ali šumenja v ušesih prvi korak obisk osebnega zdravnika, ki pacienta po potrebi napoti na specialistični pregled pri otorinolaringologu.