Temna plat reforme dolgotrajne oskrbe

Vlada Roberta Goloba reformo dolgotrajne oskrbe predstavlja kot velik uspeh a gre po mnenju kritikov bolj za zgodbo o politični manipulaciji, kjer vlada izpostavlja le pozitivne strani, da bi si pridobila simpatije pred bližajočimi volitvami, medtem ko molči o skritih stroških, znižani kakovosti in finančnih obremenitvah za upokojence.

Ta pristop ni naključen – t.i. reforma je bila uvedena tik pred volilnim letom, kljub letom zamud in kritikam o nepopolnosti sistema.

Vlada se hvali z znižanjem januarskih položnic (za december 2025), ki naj bi bile nižje za približno 180 evrov ali več, saj sistem dolgotrajne oskrbe krije zdravstveno nego in socialno oskrbo iz obveznih prispevkov, uporabniki pa plačujejo le “hotelski del” – nastanitev in prehrano. Minister Simon Maljevac poudarja, da to pomeni neto prihranek za tiste z višjimi potrebami. Konkretni primeri iz domov kažejo znižanja, a vlada tega ne povezuje z drugimi spremembami, ki jih sistem prinaša.

Ena od kritik ukinitev dodatka za pomoč in postrežbo, ki je prej znašal 184,29 evrov za srednjo raven potreb (usklajeno marca 2025). Od 1. decembra 2025 je bil začasno ustavljen za 11.076 upravičencev v DSO, ki so prešli v nov sistem, saj se pravici izključujeta, je poročala STA. Za uporabnike z nižjimi potrebami to pomeni, da znižanje položnice približno izravna ukinitev dodatka – neto učinek je nič ali celo izguba. Vlada tega ne omenja, ko hvali “nižje položnice”, ampak se osredotoča le na bruto znižanje.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (Foto: STA)

“Še ena okol dolgotrajne oskrbe in januarske položnice za bivanje v DSO. Ja, položnica je res nižja za cca.180€, je pa istočasno ukinjen dodatek za pomoč in postrežbo v višini 184,29 €Še en nateg Maljevčevega ministrstva za solidarno prihodnost. Pismo, a nas imate res za take vojzeke…stranka Levica,” je bil komentar enega od uporabnikov na X.

Nižja kakovost oskrbe
Kritiki opozarjajo na znižane normative oskrbe in dražje plačljive storitve od decembra 2025 – na primer kopanje le enkrat tedensko namesto dvakrat, z doplačilom za dodatne storitve. Država v Sloveniji prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in javnih sredstev financira storitve dolgotrajne oskrbe za upravičene osebe, ki so uvrščene v eno od petih kategorij (od 1 do 5) na podlagi ocene njihovih potreb. Te storitve vključujejo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (kot so prehranjevanje, higiena in gibanje), podpornih opravilih (gospodinjska dela, nakupi) ter zdravstveno nego. Financiranje poteka iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujejo zaposleni, delodajalci in upokojenci. A storitve niso v celoti brezplačne za uporabnike; v primeru oskrbe v instituciji (npr. domovih za starejše) morajo upravičenci plačevati stroške nastanitve in prehrane, vendar je cena omejena na višino zagotovljene pokojnine za polno delovno dobo (trenutno okoli 781 evrov). Od januarja 2028 bodo možna dodatna doplačila v višini 10 ali 20 odstotkov vrednosti storitev, odvisno od vrste.

Obseg storitev, ki jih država plačuje, je strogo omejen glede na kategorijo upravičenosti, ki se določi na centru za socialno delo (CSD) na podlagi ocene samostojnosti osebe. Če oskrbovanec potrebuje več storitev, kot je določen obseg ur v njegovi kategoriji – na primer kopanje večkrat na dan –, mora za dodatne ure ali storitve plačati sam.. Kopanje spada pod pomoč pri higieni, ki je vključena v osnovne storitve dolgotrajne oskrbe, vendar je frekvenca in obseg določen v osebnem načrtu oskrbe, ki ga pripravi koordinator v okviru razpoložljivih ur.

Foto: Freepik

Država je določila dnevne pavšale za izvajalce (npr. od 21,74 evra za DO1 na domu do 119,55 evra za DO5), ki služijo kot osnova za financiranje storitev.

Celotna reforma je po mnenju kritiko bolj polna politične koristi ali kot je ob videoposnetku zapisal eden od uporabnikov na X: “Razlika med solidarno in nesolidarno družbo je enaka strošku ene letalske karta za Tino Gaber, ki smo jo plačali davkoplačevalci zato da je ostala doma. Beseda leta 2026: Robijeva solidarnost.”

Razlika med solidarno in nesolidarno družbo je enaka strošku ene letalske karta za Tino Gaber, ki smo jo plačali davkoplačevalci zato da je ostala doma.

Beseda leta 2026: Robijeva solidarnost 💪 pic.twitter.com/9KPQKjNYrf

— tolemamo🇸🇮 (@tolemamo) January 9, 2026

Reforma dolgotrajne oskrbe ni črno-bela, a vladni pristop, ki poudarja le “uspehe” in molči o kritikah, je jasen primer političnega oportunizma, brez resnih popravkov pa bo ta sistem le še ena obljuba, ki bo razočarala najranljivejše.

A.H.