2 hours ago
21
Telesna govorica v političnih soočenjih pove veliko več kot povedo besede. Oči, mikroizrazi, moč nasmeha, skladnost in še kaj izdajo veliko več, kot bi pričakovali. V obdobju predvolilnih kampanj so televizijska soočenja osrednji oder političnega boja. Medtem ko kandidati ure in ure pilijo svoje govore, statistike in ključna sporočila, se prava odločitev v mislih volivcev pogosto zgodi na povsem nezavedni ravni.
Človeški možgani so evolucijsko programirani, da v milisekundah ocenijo verodostojnost, samozavest in nevarnost sogovornika. V svetu visoke politike, kjer so besede skrbno izbrane in filtrirane skozi PR-svetovalce, postane nebesedna komunikacija – predvsem pogledi z očmi in mimika obraza – zadnje zatočišče pristnosti in resnice.
Telesna govorica v političnih soočenjih
Razumevanje nebesedne komunikacije nam omogoča, da vidimo onkraj naučenih fraz. Tako lahko natančno zaznamo ali gre za pravilne in resnične trditve, ali pa za besede brez realnih osnov
Oči: Ogledalo obremenitve in stresa
Oči so edini del človeškega telesa, ki je neposredno povezan z možgani in nad katerim imamo le minimalen zavesten nadzor. V stresnem okolju televizijskega studia, pod vročimi lučmi in pred kritičnim očesom javnosti, oči postanejo “oddajnik” notranjega stanja kandidata.
Frekvenca utripanja (The Blink Rate)
- Povprečen človek v sproščenem stanju utripne približno 15- do 20-krat na minuto. Ko se kognitivna obremenitev poveča – na primer, ko mora politik hitro oblikovati odgovor na neprijetno vprašanje ali ko poskuša prikriti določene informacije – se frekvenca utripanja drastično poveča.
Študije ameriških predsedniških soočenj so pokazale, da so kandidati z višjo frekvenco utripanja pogosto (ne pa vedno) dojeti kot manj prepričljivi ali celo neiskreni. Ekstremno hitro utripanje je jasen fiziološki indikator, da so se v telesu sprostili stresni hormoni, kot sta adrenalin in kortizol.
Smer pogleda in vzpostavljanje zaupanja
- Vzdrževanje očesnega stika je ključno za vzpostavljanje avtoritete. Politik, ki gleda neposredno v objektiv kamere, s tem simulira neposreden očesni stik z volivcem v njegovi dnevni sobi. To dejanje sporoča: “Ničesar ne skrivam.”
Nasprotno pa preveč pogosto gledanje v zapiske ali begajoč pogled po studiu nakazuje na pomanjkanje pripravljenosti ali strah.
- Posebej kritičen je trenutek, ko politik prejme neposreden napad. Če takrat spusti pogled proti tlom, podzavestno sporoča podrejenost ali poraz.
Če pa nasprotnika med njegovim govorom fiksira z očmi, poskuša vzpostaviti dominanco. Vendar pa obstaja tanka linija; predolg, neprekinjen očesni stik (več kot 7–10 sekund) lahko gledalci zaznajo kot agresiven ali psihopatski, kar odvrača zmerne volivce.
English (US)