Telekom Slovenije odpira vrata industriji prihodnosti

5G ni le hitrejši internet, temveč infrastruktura, ki bo odločala o digitalni prihodnosti države.

S članico uprave Telekoma Slovenije mag. Vesno Prodnik smo govorili o obdobju, ko telekomunikacije znova dobivajo strateški pomen, čeprav brez velikih naslovov in tehnološkega pompa. 5G, umetna inteligenca, digitalna suverenost in širjenje optičnih omrežij postavljajo temelje za industrijo prihodnosti in nove digitalne storitve. Telekom Slovenije je medtem zaključil obsežno modernizacijo omrežja, kar pomeni, da se razvoj seli iz infrastrukture v konkretne storitve za gospodarstvo in javni sektor. Če so nekoč mobilna omrežja pomenila predvsem hitrejši internet, danes odločajo o digitalni konkurenčnosti države.

Najprej hvala, da ste sprejeli povabilo na intervju. Od leta 1997 spremljam dogajanje na področju telekomunikacij in spominjam se, koliko pričakovanj je bilo, ko je Mobitel zagnal omrežje GSM ali ko je Siol ponudil priključek ADSL. Nove generacije mobilnega omrežja in širjenje optičnega omrežja ter še posebej storitve je ravno tako pomembne, le da se o tem ne govori več toliko, kot se je nekoč. Je to za Telekom Slovenije dobro ali slabo?

Pravzaprav to ni slabo. Nasprotno, kaže, da so telekomunikacijska omrežja postala zrela in samoumevna infrastruktura, podobno kot elektrika ali voda. Uporabnike danes bistveno bolj kot generacija omrežja zanima, ali storitve delujejo zanesljivo in brez prekinitev. To je za Telekom Slovenije pozitivno, saj smo lani zaključili obsežno modernizacijo omrežja 5G in dosegli 99,1-odstotno pokritost prebivalstva. Kakovost našega mobilnega omrežja potrjuje tudi pet mednarodnih nagrad, ki smo jih prejeli, kar je geografsko v tako zahtevni državi, kot je Slovenija, pomemben dosežek. Zaradi razgibanega terena je bila modernizacija logistično zahtevna, saj smo morali posodobiti več kot 1500 lokacij in zamenjati praktično vso opremo. Projekt je trajal skoraj tri leta, rezultat pa je omrežje, ki je pripravljeno na prihodnji razvoj storitev in potrebe uporabnikov. Tehnologija je pogosto neopazna, dokler deluje. Uporabniki jo opazijo šele, ko pride do težav, zato je naš cilj, da omrežje deluje tako zanesljivo, da ga uporabniki preprosto ne opazijo.

Prehod na omrežje 5G je ravno tako, če ne celo bolj pomemben, kot je bil skok iz 2G na 3G. Vendar omogoča veliko več od običajnih mobilnih storitev. Katere imajo največji potencial in kdaj pričakujete komercializacijo? Koliko je ta odvisna od arhitekture SA?

5G je bistveno drugačen od prejšnjih generacij mobilnih omrežij, saj gre za programsko definirano arhitekturo, ki je bila v osnovi zasnovana predvsem za industrijske in poslovne primere uporabe. Ključne prednosti so nizka latenca, velika kapaciteta, visoke prenosne hitrosti in možnost virtualizacije omrežja. Telekom Slovenije je lani zaključil modernizacijo in migracijo na 5G »stand-alone« arhitekturo, kar pomeni, da je omrežje pripravljeno za napredne storitve, ki presegajo klasične mobilne komunikacije. Največji potencial vidimo v industriji 4.0, avtomatizaciji, robotiki, pametnih mestih in kritični infrastrukturi, kjer so zahteve po zanesljivosti, varnosti in nizki zakasnitvi bistveno višje kot pri klasičnih storitvah. Prve primere uporabe že imamo, z različnimi partnerji pa se pogovarjamo o nadaljnjih projektih. Investicije v 5G so bile visoke, zato je naslednji korak monetizacija naprednih storitev, ki bodo omogočile dodano vrednost tako podjetjem kot javnim institucijam.

Veliko govora je o rezinjenju omrežja. Kako veliko mora biti podjetje, da ima od tega koristi?

Rezinjenje omrežja ni namenjeno izključno velikim podjetjem. Gre za tehnologijo, ki omogoča ustvarjanje virtualnih mobilnih omrežij znotraj enotne infrastrukture, pri čemer ima vsako omrežje svoje parametre delovanja. To pomeni, da lahko podjetja dobijo zagotovljeno pasovno širino, nizko latenco in visoko stopnjo varnosti, v kombinaciji, kakršno potrebuje njihov primer uporabe. Praktične primere že imamo, na primer v industriji, kjer podjetja uporabljajo 5G za digitalizacijo proizvodnje in avtomatizacijo procesov. Potencial vidimo tudi v energetiki, logistiki, javni varnosti in pametnih mestih. Rezinjenje omogoča digitalno transformacijo številnih panog, saj lahko vsaka organizacija uporablja omrežje, ki je prilagojeno njenim potrebam, ne da bi morala graditi lastno infrastrukturo.

V Evropi je vse več govora o digitalni suverenosti. Kakšna bo vloga Telekoma Slovenije?

Digitalna suverenost postaja ena ključnih dimenzij suverenosti države v sedanjem času. Za državo, gospodarstvo in družbo je vedno bolj pomembno kje so podatki in kdo ima dostop do njih. Telekom Slovenije že danes nudi podatkovne centre in oblačne storitve, ki omogočajo obdelavo podatkov v Sloveniji. V zadnjem času opažamo povečano povpraševanje po lokalnih oblačnih rešitvah, kar kaže, da se podjetja in javne institucije vse bolj zavedajo pomena digitalne suverenosti. Pomemben element so tudi kompetence lokalnih strokovnjakov, ki upravljalo IKT infrastrukturo in storitve. V Telekomu Slovenije imamo več kot tisoč inženirjev, pri čemer se jih več kot sto ukvarja samo s kibernetsko varnostjo. To omogoča razvoj in varno upravljanje celovitih digitalnih rešitev, ki vključujejo infrastrukturo IKT, povezljivost, storitve in varnost.

Kakšna je vloga umetne inteligence?

V Telekomu Slovenije imamo že dolgo tradicijo uporabe umetne inteligence. Na eni strani jo uporabljamo za napredne storitve za končne uporabnike, kot so na primer NEO televizija, pogovorni boti, na drugi strani pa kot podporo delovanju in upravljanja omrežja in infrastrukture. Na področju omrežja in infrastrukture uporabljamo umetno inteligenco predvsem za optimizacijo delovanja omrežja, predikativno vzdrževanje in kibernetsko varnost. Analiza velikih količin podatkov omogoča prepoznavanje vzorcev in preprečevanje potencialnih težav, še preden vplivajo na uporabnike. Umetna inteligenca pomaga tudi pri avtomatizaciji procesov in izboljšanju uporabniške izkušnje. Ne vidimo je kot grožnjo, temveč kot orodje, ki zaposlenim omogoča večjo produktivnost in višjo dodano vrednost. Razvoj generativne umetne inteligence pomeni dodatno priložnost, vendar zahteva tudi določeno stopnjo previdnosti pri njenem uvajanju. To vključuje premišljen način uporabe, izobraževanje zaposlenih in ustrezno skladnost.

Telekomunikacije imajo kritičen pomen v času naravnih nesreč. Kako zagotavljate zanesljivost?

Telekom Slovenije sistematično vlaga v odpornost in zanesljivost delovanja omrežja in IKT infrastrukture. Naše omrežje je arhitekturno zasnovano in fizično grajeno na način, da vključuje redundance, lastne energetske vire in druge ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja v izjemnih okoliščinah. Naš cilj je, da naše omrežje v največji možni meri omogoča delovanje storitev strank tudi, ko se pojavijo na primer ekstremne vremenske razmere ali drugi izredni dogodki. Dodatno 5G omogoča ustvarjanje ločenih omrežij za kritične službe, kar pomeni, da bi lahko civilna zaščita in druge organizacije uporabljajo omrežje z zagotovljenimi parametri delovanja.

Mobilna omrežja so energetsko zahtevna infrastruktura. Koliko je 5G učinkovitejši?

5G je energetsko bistveno učinkovitejši od prejšnjih generacij mobilnih omrežij, v nekaterih primerih celo do 65 odstotkov. Kljub približno 30-odstotni letni rasti podatkovnega prometa porabo električne energije vseskozi ohranjamo na podobni ravni. Nova tehnologija omogoča bolj inteligentno upravljanje omrežja in njegove porabe. 5G lahko glede na obremenitev prilagaja oddajno moč in optimizira delovanje. Hkrati vlagamo v obnovljive vire energije, predvsem sončne elektrarne in hranilnike energije, s čimer zmanjšujemo ogljični odtis in povečujemo energetsko neodvisnost.

Kako poteka širjenje optičnega omrežja?

Širjenje optičnega omrežja ostaja ena ključnih investicij Telekoma Slovenije. Lani smo zgradili več kot 26.000 novih optičnih priključkov in skupno presegli pol milijona. Izzivi ostajajo predvsem zaradi razpršene poselitve in regulativnega okolja. Podpiramo idejo simetrične regulacije odprtega dostopa do infrastrukture, saj bi to omogočilo hitrejši razvoj in boljšo uporabniško izkušnjo.

Kateri trendi bodo vplivali na razvoj telekomunikacij?

Med ključnimi trendi bodo nedvomno razvoj 5G v smeri 6G ter razvoj xPON, celovito in nadzorovano uvajanje strojnega učenja in umetne inteligence v ključne procese, kvantne tehnologije za varovanje vsebine komunikacij ter kvantno računalništvo, sodelovanje prizemeljskih in satelitskih omrežij, integracija senzorskih in komunikacijskih tehnologij, cloud-native edge computing, umetna inteligenca kot storitev in seveda vseobsegajoča kibernetska in fizična odpornost.

Kako pomembne so tehnologije prihodnosti, kot sta 6G in kvantno računalništvo?

Kot omenjeno, ti dve tehnologiji vidimo kot ključni za naš razvoj v prihodnjih letih, zato je Telekom Slovenije že vključen v raziskovalne projekte, povezane s 6G in kvantnimi tehnologijami. Razvoj omrežij gre v smer pametnih omrežij, robne obdelave podatkov in naprednih varnostnih mehanizmov. V razvojnih projektih sodelujemo tudi z akademsko sfero in raziskovalnimi institucijami, saj želimo biti pravočasno pripravljeni na prihodnje tehnologije in nove poslovne modele.

The post Telekom Slovenije odpira vrata industriji prihodnosti appeared first on Tehnozvezdje.