Vsak, ki je že kdaj vzgojil rastlino iz semena, pozna tisti občutek zadovoljstva, ko se iz zemlje pokaže prvi kalček. Prav zato marsikdo spomladi poseže po vrečkah s semeni in si predstavlja, kako bo vrt do poletja poln cvetov, zelišč in pridelka. Toda praksa je precej manj romantična. Pri nekaterih rastlinah je pot od semena do močne sadike tako dolga, občutljiva ali nezanesljiva, da je za domač vrt precej bolj smiselno začeti drugače.
Za običajnega vrtičkarja ni cilj dokazovanje potrpežljivosti, ampak zdrav, urejen in rodoviten vrt. Ravno tu se skriva razlika med dobrim nasvetom in nepotrebnim delom. Nekatere vrste je veliko pametneje kupiti kot sadike, čebulčke, stroke ali potaknjence. Tako prihranite čas, zmanjšate možnost neuspeha in si pogosto zagotovite bistveno boljši rezultat.
Vzgoja sadik iz semenKje se pri setvi najpogosteje zaplete?
Veliko težav nastane že v začetni fazi. Nekatera semena so tako drobna, da jih je težko enakomerno posejati. Druga kalijo zelo počasi, potrebujejo posebno temperaturo ali celo hladno stratifikacijo. Pri tretjih pa od setve do prvega cvetenja ali uporabnega pridelka mine toliko časa, da večina domačih vrtnarjev vmes izgubi voljo.
Poleg tega vzgoja sadik iz semena ni vedno poceni, če jo pogledamo pošteno. Potrebni so pladnji, kakovosten substrat, pogosto dodatna svetloba, včasih grelne podloge in veliko vsakodnevne pozornosti. Pri rastlinah, ki jih je mogoče kupiti že lepo razvite, je začetni prihranek pri semenu pogosto le navidezen.
Trajnice, ki zahtevajo preveč časa
Med rastlinami, pri katerih se setev redko izplača, so vrtnice, potonike, sivka in rožmarin. Vrtnice se veliko zanesljiveje razmnožujejo s potaknjenci, saj je vzgoja iz semena dolgotrajna in nepredvidljiva. Potonike so še bolj zahteven primer, saj lahko do prvega cveta mine več let. Za domač gredič je to preprosto predolga pot.
Tudi sivka in rožmarin pogosto preizkusita potrpežljivost. Kalitev je počasna, mlade rastline pa dolgo ostanejo drobne in občutljive. Ker so te rastline v vrtnih centrih zelo dostopne, je praviloma bolj smiselno izbrati že ukoreninjeno sadiko in jo nato prilagoditi razmeram na vrtu ali balkonu.
Cvetlice z drobnimi in zahtevnimi semeni
Med vrstami, pri katerih si marsikdo po nepotrebnem nakoplje delo, so tudi levji žrelnik, naprstec in lizianthus. Njihova semena so izredno drobna, zato je setev natančna in zamudna, mlade rastline pa hitro zaostanejo ali jih prehiti plevel. Lizianthus je posebej znan po počasni rasti, saj do primerne velikosti za presajanje potrebuje več tednov zelo skrbne nege.
Prav zato so pri teh rastlinah kupljene sadike pogosto najbolj racionalna izbira. Vrtnar ne izgubi pomladi za nego komaj vidnih kalčkov, cvetenje pa je hitrejše in bolj zanesljivo.
Pobiranje krompirjaKatere vrtnine in zelišča je bolje saditi drugače?
Pri nekaterih rastlinah težava ni le počasnost, ampak dejstvo, da se v praksi skoraj nikoli ne razmnožujejo s semenom. Sem sodijo krompir, česen, čebula in sladki krompir. Krompir se sadi z gomolji oziroma z deli gomolja z očesi, česen s stroki, čebula s čebulčki, sladki krompir pa z mladimi poganjki, imenovanimi slipi.
Tak način je enostavnejši, hitrejši in predvsem bolj zanesljiv. Vrtičkar dobi bolj enoten pridelek, brez dolgotrajne začetne faze, ki bi jo zahtevala setev. Podobno velja tudi za sukulente, ki jih je bistveno lažje razmnožiti z listi ali potaknjenci kot pa čakati na počasno in negotovo kalitev semen.
Posebna skupina: rastline, ki zahtevajo hladno stratifikacijo
Dodatno previdnost zahtevajo tudi rastline, katerih semena pred setvijo potrebujejo obdobje mraza. Mednje spadajo nekatere trajnice, na primer ameriški slamnik, svilnica in ostrožnik. To pomeni še eno stopnjo zapletenosti, saj je treba pogoje umetno posnemati in natančno paziti na čas ter vlago. Za večino ljubiteljskih vrtnarjev je to nepotrebna ovira.
Pameten vrt ni nujno vrt iz semen
Vrt ni tekmovanje v tem, koliko stvari ste začeli iz nič. Veliko bolj pomembno je, da rastline dobro uspevajo, da vas delo ne izčrpa in da so rezultati spodbudni. Prav pri vrstah, kot so vrtnice, potonike, sivka, rožmarin, lizianthus, levji žrelnik, naprstec, česen, čebula, krompir, sladki krompir in sukulente, se pogosto pokaže, da je bližnjica v resnici najbolj modra pot.
Dober vrtnar ni tisti, ki si delo oteži, ampak tisti, ki zna presoditi, kje se trud res izplača. Paradižnik, solata ali bučke so hvaležen izziv za setev. Pri zgoraj omenjenih rastlinah pa boste z bolj praktičnim začetkom pogosto prišli do lepšega vrta, manj stresa in boljšega izkupička. Za domač vrt je to navadno najboljši možni rezultat.
Objava Teh rastlin se ne splača sejati iz semen – vrtičkarji to ugotovijo prepozno se je pojavila na Vse za moj dan.

3 hours ago
17









English (US)