Tašča, švoger, tast – kdo je kdo? Slovenski nazivi, ki jih verjetno mešate

Na družinskih kosilih, ob porokah, praznikih in drugih srečanjih, se pogosto znajdemo v zadregi. Ne zato, ker bi ne poznali vseh zbranih, ampak ker ne vemo, kako jih pravilno imenovati. Je brat vašega partnerja vaš svak ali švoger? Je žena vašega brata vaša svakinja ali morda svakinja vaše žene? In ali ima partnerkin stric kakšno posebno oznako, ali ostane le “stric”?

Slovenski jezik je glede družinskih vezi presenetljivo natančen, a hkrati prav zato tudi zapleten. Medtem ko v angleščini pogosto obstaja en sam izraz za “in-law”, ima slovenščina ločene izraze za vsako možno povezavo. To daje jeziku bogastvo, hkrati pa povzroča precej zmede. V nadaljevanju bomo razpletli najbolj zapletene vezi, razložili, kaj pravzaprav pomeni »švoger« in zakaj se mnogi motijo pri uporabi teh izrazov.

Velika družina, Foto: Brett Jordan / Unsplash

Jedro slovenske družine – kdo je kdo?

Tast in tašča – najbolj znana izmed “priženjenih”

Tast je oče vašega partnerja ali partnerice. Tašča je njegova mama. Gre za najpogostejša izraza, ki ju večina ljudi uporablja pravilno. V vsakdanji rabi sta pogosto v središču šal in stereotipov, a sta kljub vsemu pomemben del razširjene družine.

Če se torej poročite z osebo, njena starša postaneta vaša tast in tašča. Pomembno: vi njima niste sin ali hči, ampak zet (če ste moški) oziroma snaha (če ste ženska).

Snaha in zet

Snaha je žena vašega sina. Po drugi strani pa ste vi njej lahko tast ali tašča. Zet je mož vaše hčerke. Odnos je vzajemen, a se nazivi razlikujejo glede na smer.

Zanimivo je, da v mnogih drugih jezikih takšna ločitev ne obstaja. V angleščini so vsi ti ljudje zgolj “son-in-law” ali “daughter-in-law”, medtem ko slovenščina ponuja večjo natančnost in jasno ločitev družinskih vlog.

Bratje, sestre in njihove družine

Svak, svakinja, švager

Brat vašega partnerja je vaš svak. Njegova žena je vaša svakinja. Svakinja je tudi sestra vašega partnerja. Torej ima beseda več pomenov, odvisno od smeri odnosa. Prav zaradi tega mnogi uporabljajo napačne izraze ali se jim raje izognejo.

In potem je tu še švager / švoger. To je izraz, ki ni uradno knjižen, a se pogosto uporablja v pogovornem jeziku. Najpogosteje pomeni isto kot svak, brat vašega zakonca. V nekaterih regijah pa pomeni celo prijatelja, ki ni v sorodu, a je »kot brat«. Raba švogra je torej regionalno in družbeno pogojena, a pogosto napačno razumljena kot univerzalna oznaka za »partnerjevega sorodnika moškega spola«.

Nečaki, nečakinje

Nečak in nečakinja sta otroka vašega brata ali sestre. Vendar tudi otrok vašega svaka ali svakinje – torej partnerjevega brata ali sestre – je lahko vaš nečak ali nečakinja, a v bolj razširjenem, nebiološkem pomenu. V pravnem jeziku ti izrazi pogosto niso formalno priznani, a v družinskih krogih jih uporabljamo brez težav.

Tako se zgodi, da ima nekdo “nečaka”, ki to pravzaprav ni v strogem pomenu besede, a zaradi bližine odnosa ohranja ta naziv.

Družina v zakulisju – pozabljeni in zmotno poimenovani

Strici, tete, bratranci in sestrične

Brat vašega očeta ali mame je vaš stric, njegova žena pa vaša teta. Enako velja za sestre vaših staršev in njihove partnerje. Njihovi otroci so vaši bratranci in sestrične.

Čeprav to zveni preprosto, marsikdo še vedno zamenjuje izraze ali jih uporablja preveč ohlapno. Pogosta napaka je, da nekdo reče »teta«, ko govori o starejši ženski iz soseske ali družinskega kroga, ki sploh ni v sorodu. V nekaterih okoljih je to izraz spoštovanja, a je dobro vedeti, da v ožji družinski strukturi to ni pravilna raba.

Pranečaki, prastrici, prababice

Če ima vaš brat ali sestra vnuka, je to vaš pranečak. Če ima vaš dedek brata, je to vaš prastric. Ta imena redko pridejo na plano, a so dokaz, kako bogat je naš jezik. Mnogi raje rečejo »nečak od brata« ali »dedkov brat«, kar je sicer razumljivo, a v nasprotju z bogastvom, ki ga nudi slovenščina.

Imena, ki oblikujejo vezi

Poimenovanja v družini niso le jezikovna vaja, ampak način, kako razumemo svoje mesto med ljudmi, ki jih imamo radi – ali pa jih vsaj redno srečujemo na kosilih, praznovanjih in pogrebih. Slovenski jezik omogoča natančnost in hkrati dopušča toplino – imamo imena za skoraj vsako povezavo, tudi če jih včasih zamenjujemo ali se jim izognemo.

Razumevanje teh nazivov ni le poklon jeziku, temveč tudi družinski kulturi. Je pot do večje jasnosti, spoštovanja in nenazadnje boljšega sporazumevanja. Če boste naslednjič vedeli, da je vaš »švager« pravzaprav svak, boste morda k mizi sedli z več samozavesti – in manj nejasnosti.

Slovenska posebnost

Priženjeni, pritegnjeni in “kar tako” domači

V Sloveniji veliko ljudi uporablja besede kot »priženjen«, »po tastu« ali »po tašči«. To niso uradni izrazi, a so zakoreninjeni v vsakdanji govorici. Pogosto povedo več kot goli nazivi – vsebujejo kontekst, vrednotenje ali celo odnos.

Recimo: »To je moj svak – od moževe sestre mož.« Ta stavek razkrije več o razmerju kot zgolj poimenovanje. Poleg tega dodaja občutek kompleksnosti, ki je včasih značilna za družinske odnose.

Zakaj se naslavljanja pogosto izogibamo?

V zadregi ali iz strahu pred napačno rabo mnogi sploh ne uporabljajo teh izrazov. Raje rečejo “od partnerja brat”, “mož od sestre”, “sin od tašče”. Ta način je varnejši, a obenem osiromaši jezik. Poimenovanje odnosov ni le stvar slovnice, ampak tudi identitete – kdo pripada komu in kako.

Pet stvari, ki jih samozavesten moški nikoli ne pove naglas

Kako ohraniti spomin in zbranost? To je preprost vsakodnevni trening za možgane

To so besede, ki jih ne smete reči otroku – če želite, da odraste samozavesten

Objava Tašča, švoger, tast – kdo je kdo? Slovenski nazivi, ki jih verjetno mešate se je pojavila na Vse za moj dan.