»Tanjevićeve nasvete zelo ljubosumno držim zase«

Pred današnjo prijateljsko tekmo v Trstu med Italijo in Latvijo (začetek ob 20. uri v športni dvorani PalaTrieste) smo se pogovorili s selektorjem italijanske izbrane vrste, Tržačanom Gianmarcom Pozzeccom.

Kako doživljate povratek v domači Trst, kjer ste med drugim 25. junija 2022 na prijateljski tekmi proti Sloveniji debitirali na klopi italijanske reprezentance?

Občutki so vedno nepopisni.Vsakič se doda nekaj novega. Tokrat bo denimo na tribuni tudi moja hčerka, ki si bo sploh prvič ogledala košarkarsko tekmo, in to očetovo, čeprav bom jaz le na klopi. Prisotni bodo tudi moja žena, moj oče, moj brat, moj nečak, prijatelji. Vse to bo pripomoglo, da bodo čustva še toliko bolj v ospredju. Ob vsem tem me v Trstu vedno zelo toplo sprejmejo, tako da bo zame kot Tržačana tudi tokrat enkratno.

V četrtek ste bili na kosilu z legendarnim trenerjem Bogdanom Tanjevićem, ki je med drugim leta 1999 zadnjič popeljal Italijo do evropskega naslova. Vam je podal kakšen poseben nasvet?

Seveda, kot vedno. »Boša« je pravi vulkan anekdot in nasvetov. Je izjemno moder človek in ga imam zelo rad. Z njim imam zelo dober prijateljski odnos. Nasploh so ga imeli radi in ga spoštovali vsi njegovi košarkarji, kjerkoli je treniral. Jaz nisem izjema. Čutim, da mi želi najboljše, zato rad poslušam njegove nasvete in jih zelo ljubosumno držim zase.

Priprave z reprezentanco ste začeli 23. julija. Čemu ste se doslej najbolj posvetili in na čem morate še delati pred začetkom EP?

Posvetili smo se predvsem ustvarjanju svoje identitete, saj košarkarji med sezono v klubih igrajo vsak na svoj način. Naša igra mora sloneti na medsebojni pomoči tako v napadu kot v obrambi. Telesno so fantje dobro pripravljeni, tako da se moramo posvetiti predvsem »branju« igre in uigravanju. To nam je šlo doslej dobro od rok. Šele prejšnji teden je s soigralci začel trenirati Fontecchio, tukaj v Trstu se nam je pridružil še Thompson, tako da moramo zdaj predvsem slednjega vključiti v svoj sistem igre. Imamo pa tudi nekaj novincev, kot sta Niang in Diouf, ki lahko dasta ekipi nekaj dodatne svežine.

Kako ocenjujete svojo predtekmovalno skupino na EP, v kateri izstopata predvsem Španija in Grčija?

Skupina ni enostavna. Tu sta še Bosna in Hercegovina z Muso in Nurkićem,ki sta igralca svetovnega kova, ter Gruzija s Šengelijo, Šermadinijem, Bitadzejem in Mamukelašvilijem. Moramo se zavedati, da na tej ravni ni lahkih nasprotnikov. V naši skupini verjetno le Ciper, ki pa bo igral pred domačimi navijači, rahlo zaostaja. Španija in Grčija imata res nekaj več, a nista nepremagljivi. Nekoč je bilo za reprezentance z daljšo košarkarsko tradicijo verjetno nekoliko lažje, zdaj pa vsi ciljajo visoko. Pustiti za sabo dve reprezentanci za nas ne bo tako enostavno.

Če opustimo sanje o kolajnah, kateri je za Italijo lahko realen cilj?

Najprej želimo demantirati evropsko zvezo Fiba, ki nas ni uvrstila med najboljših 10 reprezentanc na tem EP. Italijani smo kot običajno optimisti, vsi nas prosijo, da osvojimo kolajno. To pa si želijo tudi v vseh ostalih državah. Kakovostnih reprezentanc je veliko, tako da za nikogar ne bo enostavno stopiti na oder za zmagovalce.

Katere so glavne vrline Italije in katere morebitne šibke točke? Govori se denimo veliko o pomanjkanju pravega centra.

Res je, nimamo pravega centra, imamo pa Mellija, ki je v svoji vlogi zame eden najboljših igralcev na svetu. Pod košema bomo računali predvsem nanj in sem prepričan, da s tem ne bomo imeli težav. Naše glavno vodilo mora biti predvsem to, da igramo skupinsko in podamo žogo tistemu igralcu, ki je v danem trenutku v najboljšem položaju. Res je, da imamo tudi košarkarje, ki lahko sami rešijo določene situacije, kot je denimo Fontecchio, naša filozofija igre pa mora sloneti na nesebičnosti in medsebojnem sodelovanju. Brez tega ne bomo prišli daleč.

Celoten intervju v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku