Tako je izraz protfan zaznamoval slovenske kuhinje – in zakaj ga zdaj skoraj ni več

Slovenski jezik je svet, ki ga oblikujejo ljudje, navade in preteklost. V njem se ohranjajo besede, ki jih mlajši rodovi pogosto niti ne poznajo, starejši pa jih izgovarjajo z nevsiljivo samoumevnostjo. Med takšne izraze spada tudi protfan. Beseda, ki je še pred desetletji zaznamovala vsakdan številnih družin, se danes hitro umika iz rabe. Hkrati razkriva zgodbo o tem, kako različni so slovenski govori in kako hitro se jezik spreminja, čeprav ljudje to opazimo šele pozneje.

Izraz protfan je v svojem bistvu nedolžen. Pomeni preprost gospodinjski predmet, pekač, ki ga najdemo v vsaki kuhinji. Ni stvar prestiža, ni redkost in ni predmet zbirateljev. Prav zaradi te vsakdanjosti je postal pomemben del ljudskega jezika, ki ga v preteklosti niso zapisovali, temveč so ga prenašali iz roda v rod. Zdaj, ko sodobni načini govora izpodrivajo narečja, pa izraz ostaja predvsem v spominu in v redkih gospodinjstvih, kjer se še ohranja tradicionalni govor.

Kje so ljudje uporabljali izraz protfan?

Razširjenost besede ni nikoli zajela celotne Slovenije. Protfan je bil izraz, ki se je udomačil predvsem v jugovzhodnih regijah. V dolenjskih vaseh in posavskih krajih je bil del vsakdanjega pogovora. Slišati ga je bilo mogoče ob koncih tedna, ko se je pripravljal domači kruh, ko so gospodinje pekle kolače, ali ko so otroci z navdušenjem gledali, kako se v pečici spreminja testo.

V teh regijah je bil protfan tako pomemben, da se o njem ni razmišljalo. Bil je samoumeven. Ravno zaradi te samoumevnosti pa se je zasidral v narečni govor in postal eden izmed izrazov, ki ljudi povezujejo s pokrajino in s tradicijo.

Drugod po Sloveniji pa beseda ni nikoli res zaživela. Štajerska je imela svoje izraze, ki so bili povezani z zgodovinskimi vplivi. Gorenjska je uporabljala izraz pekač, ki je postal splošno znan in razširjen. Primorska je bila zgodovinsko povezana z drugačnimi jezikovnimi vplivi, zato se tam izraz protfan skoraj ni pojavljal. Prekmurje je prav tako razvilo svoje poimenovanja, ki so nastala v stiku z madžarskim jezikom.

Zato danes izraz protfan pri mnogih zveni kot skrivnost, čeprav je bil v določenih okoljih v uporabi vsak dan.

Najhitrejši recept za jabolčni štrudl

Kako je izraz protfan nastal?

Izvor besede ni popolnoma jasen, vendar je mogoče zaslediti več razlag, ki povezujejo govor, vsakdanja opravila in vplive okolice. Ena izmed najpogostejših razlag je, da je izraz nastal iz pogovorne izpeljanke, ki je sledila ritmu govora in načinu življenja. Ljudje so pogosto oblikovali besede, ki so bile blizu vsakodnevnim opravilom. Kuha in peka sta bili jedro gospodinjstva, zato ni presenetljivo, da se je oblikoval izraz, ki je bil razumljiv vsakemu članu družine.

Druga razlaga povezuje protfan z vplivi nemškega jezika. Ko so ljudje pogosto prevzemali izraze iz sosednjih jezikov, so se nove besede prilagajale narečju in zapisu, ki je bil ustrezen lokalnemu ušesu. Zato se nekateri raziskovalci jezika nagibajo k mnenju, da je protfan nastal kot mešanica nemško zvenečega korena in domačega narečnega izraza, ki se je prijel preprosto zato, ker je dobro zvenel in je bil lahko izgovorljiv.

Ob tem dodajmo, da obstajajo tudi drugačni izrazi za enak kuhinjski pripomoček. Tako je ena od izpeljank tudi pratfon (samo zamenjana samoglasnika), druga pa pratror.

Zakaj izraz izginja iz sodobnega jezika?

Eden izmed ključnih razlogov za izginjanje besede je enotnost sodobnega jezika. Šole, mediji, tiskane publikacije in splet oblikujejo jezik, ki je razumljiv celotni državi. Knjižni jezik se je razvil v osnovno orodje sporazumevanja, zato narečni izrazi postopno izgubljajo svojo vlogo. Mlajše generacije odraščajo v okolju, kjer je narečje manj pogosto, zato ne prevzemajo izrazov, ki so bili nekoč del pogovora.

Drugi razlog je sprememba načina življenja. Kuhinja ni več prostor, kjer se zbira celotna družina. Hrana je pogosto pripravljena hitreje in sodobni recepti uporabljajo izrazoslovje, ki je splošno in univerzalno. V navodilih za peko je vedno zapisan pekač, nikoli protfan, zato mlajši niti nimajo možnosti, da bi se z izrazom srečali.

Tretji razlog je povezan s kulturnimi spremembami. Nekoč je bil rasen jezik sestavljen iz številnih lokalnih govorov, ki so nastajali naravno in spontano. Danes prevladuje potreba po jasnosti in enotnosti. Zaradi tega so besede, ki so močno vezane na ozko geografsko območje, prve, ki se umaknejo.

Zakaj ima protfan kljub izginjanju velik kulturni pomen?

Čeprav izraz izgublja svojo praktično funkcijo, ostaja pomemben kot del identitete. Vsaka lokalna beseda razkriva zgodovino družine, kraja in časa, v katerem so ljudje živeli. Protfan zato ni le izraz za pekač. Je simbol domače kuhinje, topline družinskega življenja in tradicije, ki jo ohranjajo ljudje, ki spoštujejo svoj jezik.

Beseda razkriva tudi bogastvo slovenskega narečnega prostora. Slovenija ima izjemno raznolik jezikovni zemljevid, ki ga sestavljajo številni govori z različnimi posebnostmi. Prav zato je ohranjanje izrazov kot je protfan pomembno. Vsaka beseda, ki izginja, pomeni izgubo dela zgodovine.

Poleg tega ima izraz emotivno vrednost. Marsikdo ob njem pomisli na dom, na družinske praznike, na babičino kuhinjo in na čas, ko je bil svet bolj preprost. Protfan tako postane več kot beseda, saj nosi spomin, ki ga ne more nadomestiti noben sodoben izraz.

Orehova potica v pekaču

Kako ga lahko ohranimo?

Čeprav se zdi, da bo protfan sčasoma izginil, ga je mogoče ohraniti na različne načine. Eden izmed najbolj naravnih je preprosta raba besede. Ljudje, ki jezik čutijo, lahko izraz zavestno uporabljajo v pogovoru in ga razlagajo svojim otrokom in vnukom. Nihče ne more ohraniti jezika bolje kot tisti, ki ga uporablja v vsakdanjem življenju.

Drugi način je zapisovanje besed, ki izginjajo. Narečni slovarji, zbirke izrazov, lokalne zgodbe in pripovedi so pomembno orodje, ki omogoča, da se izraz ohrani tudi, ko ga ljudje ne izgovarjajo več pogosto. V preteklosti so bile številne besede izgubljene prav zato, ker jih nihče ni zapisal. Z današnjimi možnostmi se takšnim izgubljenim izrazom lahko izognemo.

Tretji način je vključevanje tradicionalnih izrazov v kulturne in turistične zgodbe. V dobi rasti lokalnih blagovnih znamk, kulinaričnih festivalov in zanimanja za domačo zgodovino lahko tudi izraz kot je protfan postane del sodobne identitete, ki se vrača k svojim koreninam.

Iz življenja, iz pogovora

Protfan je beseda, ki se je rodila iz življenja in iz pogovora. Danes živi v spominu, v narečnih zgodbah in v domovih, kjer je tradicija še vedno del vsakdana. Morda bo nekoč postala redkost, vendar bo ostala zapis v kulturnem prostoru, ki ga sestavljajo ljudje, ki svoj jezik čutijo in ga spoštujejo.

Čeprav izraz ni več splošno znan, nosi sporočilo o tem, kako pomembno je ohranjati jezikovne posebnosti. Vsaka narečna beseda je zgodba in prav zato si tudi protfan zasluži, da ga poznamo, izgovarjamo in razumemo.

Tako zavijte jabolčni štrudl, da bo v pekaču zavzel najmanj prostora

Pica iz pekača – našli smo skrivnosti za hrustljav rob in sočen nadev

Ta čarobna metoda vedno prepreči, da bi se kolač prijel na pekač

Objava Tako je izraz protfan zaznamoval slovenske kuhinje – in zakaj ga zdaj skoraj ni več se je pojavila na Vse za moj dan.