Tabor Odraslih skavtov Veseli osli Domžale v Skavtskem okoljskem centru Kočevski Rog

1 hour ago 20

Pa je minil štiridnevni tabor Odraslih domžalskih skavtov Veselih oslov v Okoljskem centru Kočevski rog. Lepo vreme na 840 metrih nadmorske višine, ravno prav vroče. Interneta ni bilo, razen če si se potrudil in slučajno našel signal, ki pa je po nekaj desetih sekundah izginil. Bilo ga je ravno toliko, da smo naročili cisterno sedmih kubikov vode, ki je šla h kraju. Hvala, kočevski gasilci. Elektriko daje sončna energija in agregat, vode je dovolj (deževnica), a ni pitna. Ležišč je bilo dovolj za vse, vodo za pitje pa smo imeli v galonah.

PRVI DAN

Prvi dan po prihodu je že dopoldne pripotoval zbor tropa; Razumna veverica, Preudarni orel in Vztrajni bik, Jedrnata levinja in zlata prinašalka Boni, Toni in Manja s Celjske Bratovščine. Pripravili so vse potrebno za začetek tabora. Priprava hiše, pregled terena, les za zgradbarstvo, pregled delavnic, poskrbeli pa so tudi za kosilo.

Popoldne prvega dne nas je prišlo še dvanajst odraslih domžalskih skavtov, tako, da nas je bilo skupno osemnajst in zlata prinašalka Boni.

Po namestitvi po sobah smo v krojih ob zapeti odrasloskavtski in slovenski himni in dvignili odrasloskavtsko ter slovensko zastavo.

Razdelili smo se po skupinah – tri skupine, ki bodo imele vsak dan drugo zadolžitev. Budnica, priprava zajtrka, kosila, večerje, molitve, dvig in spust zastav….

Sledil je najlepši del in seveda rdeča nit štiridnevnega tabora – vaja folklornega spleta s petimi plesi, ki ga je vodila Damjana. Polka, valček, slike enega plesa. Za večino tabu, za nekaj pa že samoumevno, saj sva z Damjano plesala dolga desetletja pri folklorni skupini. Po večkratni vadbi polke in valčka je prišel na vrsto tudi prvi ples. Kar dobro za prvič.

Sledila je večerja in pospravljanje, vsaka skupina je pripravila večerni program – pantomimo ljudske pesmi, recitacije, igre ter bans Osliček. Tako je prvi večer minil ob obilo smeha, petja in igranja na kitaro ob ognjišču brez tabornega ognja, saj je bilo prepovedano kurjenje zaradi velike suše. Sledila je pesem Angelček varuh moj, spust zastav ter priprava na spanje.

DRUGI DAN

Drugi dan je že ob šesti uri sledila budnica, ki jo je pripravila prva skupina. Poskočni smo vstali in se razgibali ob jutranji telovadbi. Sledilo je hitro oblačenje v kroje, saj je sledil dvig zastav ob zapetih himnah. Tretja skupina je pripravila zajtrk, druga skupina je pripravila molitev pred in po zajtrku, prva skupina pa je hitro vse pospravila in pomila.

Sledilo je oblačenje ter odhod v vas Občice, kjer sta nas pričakala častni predsednik Društva Kočevarjev staroselcev Johannes Hans Jaklitsch ter kustosinja Darja Zamida Pečavar ter nam razkazala Kulturni center Društva Kočevarjev staroselcev, veliko pa sta povedala tudi o Kočevarjih, njihovem življenju po premestitvi leta 1450 iz takratne Nemčije v Slovenijo.

Vas Občice je prvič omenjena leta 1564, iz česar zgodovinarji sklepajo, da so kraj že pred preselitvijo nemško govorečega prebivalstva, vsekakor pa pred letom 1450, poselili Slovani. Sredi 19. stoletja so Občice štele 20 hiš s 27 družinami, največje število prebivalcev pa je naselbina dosegla leta 1869 leta, ko je v 24-tih hišah živelo 129 ljudi. Ob preselitvi Kočevarjev je decembra 1941 vas zapustilo 59 prebivalcev iz 14 družin. Tako kot v drugih krajih Črmošnjiške doline, se je tudi tu za izselitev odločil manjši delež prebivalstva kot drugod po Kočevskem, a so del tistih, ki so ostali, iz Občic maja 1942 izgnali partizani. Med in po vojni je takratna Jugoslovanska oblast, porušila čez 40 cerkva, ogromno kapelic, pobilo kar nekaj prebivalcev, veliko vasi pa je tako propadlo in so jih prerasla drevesa kočevskih gozdov. Nakup in obnovo Kulturnega centra Društva Kočevarjev staroselcev je v letih 1998 – 2000 omogočila in v celoti financirala država Avstrija – Koroška deželna vlada. Naložba tako omogoča delovanje društva in predstavlja ohranjanje bogate kulturne dediščine Kočevarjev, ki so več kot 600 let živeli na območju Kočevske.

Če boste kdaj v tistih koncih, si le oglejte muzej, saj je eden redkih, če ne celo edini, ki razstavlja izredno stare predmete, ki so jih Kočevarji uporabljali v svoji večstoletni zgodovini.

Sledila je vrnitev v Skavtski okoljski center Kočevski Rog, kjer je sledila vaja plesa, priprava kosila ter odmor. Ogledali smo si tudi okolico Skavtskega centra. Po odmoru je Tone pripravil delavnico »užitne rastline«. Sprehodili smo se po oklici Skavtskega centra in kljub dolgotrajni suši našli lepo število užitnih rastlin.

Po vrnitvi smo se preizkusili še v vezanju vozlov in zgradbarstvu, prižiganju ognja s kresilom in z lokom na varovanem območju, sledila je večerja, nadvse zabaven večerni program, spust zastave in zasluženo spanje, saj je drugi dan tabora bil izredno bogato zastavljen.

TRETJI IN ČETRTI DAN

Sledila je budnica, jutranja telovadba, dvig zastav ob zapetih himnah ter priprava zajtrka, po pospravljanju pa je sledil vaja plesa. Kar dobro smo se že naučili pet plesov, vaditi pa je bilo treba, saj ta dan pridejo na obisk še ostali odrasli domžalski skavti in bi jim za dobrodošlico zaplesali naučene plese.

Preizkusili smo se tudi v streljanju z lokom, pripravili odlično kosilo, saj »gostov« ne moreš pričakati praznih rok. Tako je malo po poldnevu prišlo v Skavtski okoljski center še osem domžalskih skavtov, tako nas je bilo 26 in zlata prinašalka Boni.

Ker je naš duhovni asistent Andrej še bil močno bolan, smo namesto svete maše imeli Molitveno uro, ki jo je vodila Iva. Po molitveni uri so se poslovili vsi skavti, ki so prišli »v goste« in tudi nekaj skavtov, ki so bili v centru tri dni. Tako nas je ostalo 13 skavtov in zlata prinašalka Boni, pripravili smo večerjo, pospravili, zatem pa izvedli še aktivnosti, kot so poskus kurjenja ognja na varnem mestu s kresilom in lokom, poslušali večerne in nočne glasove ptic in ostalih živali, po zapetem Angelčku smo spustili zastave ter se odpravili počivat.

Že navsezgodaj četrtega dne so se nekateri v jutranji zarji odpravili na pohod v Rajhenavski gozd, kjer so si ogledali Kočevski pragozd. Drugi pa smo po budnici potelovadili, pripravili zajtrk ter začeli počasi pospravljati, saj je bilo Okoljski center potrebno povrniti v »nastavitve« kot smo ga prejeli. Še preden smo se podali proti domu, so namreč že prišli Skavti iz Štepanje vasi.

Tako si okoljski center lepo podaja kljuko skavtskim skupinam. Eni gredo, drugi pridejo. Sledila je pot domov, v »udobje« interneta in blaginje. Po pravici povedano, nič kaj nismo pogrešali signala, saj je bilo aktivnosti in sodelovanja toliko, da tako ni bilo časa misliti na telefone.