
Gibanje Gibanje Svoboda je kot nekakšna politična različica moškega, ki ne razume besede NE in se še kar pojavlja na dvorišču svoje nesojene izbranke ter ji razlaga, da ji bo kupil avto, če bo šla z njim. Trojček NSi, SLS in Fokus Marko Lotrič namreč že od konca volitev zavrača sodelovanje z Gibanjem Svoboda, a ti se ne dajo. Ko so dobili košarico tudi po tem, ko so trojčku ponudili tri ministrstva, zdaj stopnjujejo pritisk s smešnimi izjavami, “da noben od političnih polov na volitvah ni dobil dovolj glasov.” Menijo, da si ljudje želijo sodelovanja, in pozivajo k spoštovanju njihove volje.
Gibanje Svoboda, stranka, ki sicer iz soodločanja o usodi države izključuje skoraj 330 tisoč sodržavljanov, ki so glasovali za SDS, zdaj meni, da so “ne glede na različne poglede znotraj političnega prostora in osebne preference parlamentarne stranke, ki so na letošnjih volitvah prejele zaupanje volivk in volivcev, dolžne to voljo tudi spoštovati.”
“Volivke in volivci so jasno izrazili, da si ne želijo ne izključno desnosredinske ne izključno levosredinske vlade, temveč si želijo povezovanja in sodelovanja,” so zapisali v Svobodi.
Prvaki strank NSi, SLS in Fokus (Foto: BOBO)Trojček sredinskih strank (poleg NSi še Demokrate in Resni.co) pozivajo, “da prisluhnejo tej jasno izraženi volji ljudi ter se udeležijo ponujenih pogovorov za prihodnost Slovenije” in dodajajo, da “Slovenija v tem trenutku potrebuje stabilnost, sodelovanje in sposobnost preseganja razlik,” so prepričani.
Obup Svobodnjakov
Gromovniške izjave Svobodnjakov, ki spominjajo na kakšnega jugoslovanskega politkomisarja v poznih petdesetih ali pa kakšno “pismo bralcev” v Delu, Dnevniku ali Nedeljskem, so znak, da so v Gibanju Svoboda kar pošteno obupani glede svoje politične situacije.
Nasmeški iz leta 2022 so izginili iz obrazov,foto: Srdjan Živulović/Bobo
Konec je časov, ko so lahko desnim strankam nonšalantno povedali, “da se z njimi ne bodo kaj preveč ukvarjali,” ko so sestavljali svoj skrajno levi trojček. Volilno telo se je na krilih mladih preselilo na desno sredino, koalicijska kombinatorika pa to dobro odraža. Imamo štiri stranke v parlamentu, ki se zavzemajo za manj države, nižje davke ter bolj prijazno okolje za podjetnike, na drugi strani pa tri stranke, ki se zavzemajo za samoupravni socializem jugoslovanskega stila (ki ga neizbežno spremlja t. i. “vzporedni mehanizem”, podobno kot v starih dobrih časih). Razlike v programih med tremi socialističnimi strankami (tudi GS je seveda socialistična, čeprav sama sebi pravi liberalna) in ekonomsko desnimi strankami so enostavno prevelike, da bi lahko vse zgladili z razdeljevanjem resorjev, kot si to otročje predstavlja še aktualni predsednik vlade.
O programu nič
Najbolj presunljivo je, da Gibanje Svoboda – kljub pozivom s strani Demokratov – še sploh ni predstavilo nobenega resnega političnega programa, razen amaterskega dvostranskega pamfleta, ki spada bolj na tekmovanje za miss sveta kot pa resno programsko izhodišče za nadaljnja pogajanja. Po pozivu, naj vendarle spišejo nek program (Gibanje Svoboda je bilo eno redkih povsem brez programa pred volitvami), so se vrnili s ponudbo za razrez ministrstev, a še vedno brez programa, kar nakazuje, kako si Gibanje Svoboda (pa tudi vse druge novonastale stranke pred njo) predstavlja grajenje koalicij in vodenje izvršilne oblasti: nič ni pomembno, le to, da so na oblasti; ko se bodo pojavile težave, pa bodo že improvizirali.
NSI s preostalimi desno-sredinskimi strankami pogreša program,Foto:Borut Živulović/F.A.Bobo
Takšno politiko smo gledali zadnja štiri leta, pripeljala pa je do višanja javnega dolga kljub hkratnemu večanju vplačil v proračun, hkrati pa do gospodarstva, ki že kar nekaj četrtin zapored ne sledi napovedim analitikov in počasi, a vztrajno hira. Desne stranke si takšne politike očitno več ne želijo. Trojček NSi je Svobodo jasno opozoril, da so programsko preveč različni za kakršnokoli enotnost, pa ti tega enostavno ne razumejo.
Pri nedostojni ponudbi vsem trem desnim strankam, hkrati pa skrajno levima SD in Levica, pa je najbolj presunljivo, da si Gibanje Svoboda “narodno enotnost” predstavlja tako, da se iz odločanja trajno izolira skoraj 330 tisoč volivcev SDS. Na tak način jim sporočajo, da niso vredni zastopstva v izvršilni oblasti.
Več kot 300 tisoč ljudi si ne zasluži biti v “vladi narodne enotnosti” po mnenju Gibanja Svoboda. Foto: Robert FojkarSpomnimo, da na drugi strani SDS ne izključuje sodelovanja in pogovorov z nobeno od političnih strank, saj je edina, ki ji je uspelo prebiti levičarski zid izključevanja, ko sta Borut Pahor in Janez Janša v prvi Janševi vladi podpisala t. i. partnerstvo za razvoj, ki je odlično delovalo: tisto je bila RESNIČNA narodna enotnost. To, kar počne Gibanje Svoboda zdaj, pa je poskus iz manjših strank narediti vazale svoje politike. NSi v tej igri očitno nima nobene želje sodelovati, kar je povsem racionalna odločitev, saj za katerokoli stranko, ki ne spada v jedro slovenske kučanistične politike (GS, Levica, SD), sodelovanje s toksičnim trojčkom pomeni politični samomor. Ne le zaradi prisluhov, ampak tudi zaradi štirih let propadanja na obroke.
Agresivna retorika Gibanja Svoboda pa vendarle nakazuje, da razumejo, kaj se dogaja, in da je zanje oblast edina možnost, da se nikoli več ne bomo pogovarjali niti o prisluhih niti o tem, kaj so v štirih letih naredili iz nekoč uspešne države, ki je danes evropski pacient. Vse za oblast.

3 hours ago
12








![[Intervju] Dr. Gamulin: Če bi bil kritičen do desne opcije, bi isti mediji moje analize najverjetneje povzeli brez zadržkov](https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2026/04/26_2_dr.-Niko-Gamulin_foto_arhiv-dr.-Nika-Gamulina-765x1024.jpg)



English (US)