Svoboda in Levica z ustavno obtožbo nad Janšo: “PR-predstava za javnost”

2 hours ago 27

“Vložitev ustavne obtožbe zahteva 46 glasov v Državnem zboru. Če bi opozicija imela 46 glasov, bi raje vložila konstruktivno nezaupnico in prevzela vlado. Tako da … PR-predstava za javnost,” v luči odločitve strank Gibanje Svoboda in Levica, da vložita predlog ustavne obtožbe zoper premierja Janeza Janšo, zlasti zaradi odnosa vlade do Izraela, na družabnem omrežju X izpostavlja profesor in politolog dr. Miro Haček.

Poslanci Gibanja Svoboda in Levice zganjata dvojni cirkus. Ne samo, da je glede na trenutno razmerje moči naravnost nemogoče pričakovati, da bi bil lahko takšen predlog sploh izglasovan v Državnem zboru, bizarna je tudi sama vsebina ustavne obtožbe. Jasno je, da levi pol izredno moti, da se danes odpira rezidenčna ambasada Izraela. A dejstvo je, da je Slovenija edina država v regiji, ki še nima rezidenčne ambasade Izraela. Z njo se namreč lahko pohvalijo vse sosednje države, torej tako Italija kot tudi Avstrija, Madžarska in Hrvaška. Kot je pojasnil Janez Janša v luči številnih očitkov s strani levega pola, aktualna vlada “zgolj normalizira slovensko zunanjo politiko in popravlja škodo levičarskega ekstremizma”. “Samo gospodarska škoda zaradi antisemitske politike Golobove koalicije je ogromna,” je bil ob tem jasen.

Preberite tudi: Dr. Turk o gonji levice proti Izraelu ob odprtju veleposlaništva: “To je antisemitizem, kot ga je nosil Hitler …”

Nekdanji premier Robert Golob je na tiskovni konferenci vztrajal, da aktualna vlada izvaja zunanjo politiko, ki naj bi bila izključno v interesu države Izrael. “Točno 175 dni je, odkar je bilo prvič razkrito vmešavanje izraelskih obveščevalcev v slovenske notranje zadeve,” je vztrajal uvodoma in dodal, da smo od tedaj priča prijateljevanju in številnim obiskom izraelskih lobistov pri predsedniku vlade. “Priča smo tudi temu, da je Slovenija prvič uporabila veto v interesu, ki ni slovenski, ampak izraelski.” Pravi, da so v luči vsega tega prišli do zaključka, da naj bi Janša s tem kršil Ustavo RS, zakon o zunanjih zadevah, Ustanovno listino Združenih narodov in celo vrsto mednarodnih resolucij Združenih narodov. Z namenom, da Ustavno sodišče Janšo odpokliče s funkcije predsednika vlade, so skupaj z Levico sprejeli odločitev o vložitvi predloga ustavne obtožbe. Po besedah poslanke Aste Vrečko so se za podporo predloga ustavne obtožbe v Levici odločili, ker menijo, da naj bi vlada, vključno s premierjem Janšo, Slovenijo izdala večkrat. “Izdal je našo suverenost, kar je še posebej žalostno ob naši 35. obletnici,” je navedla po poročanju STA.

Čemu je postopanje nekdanjih partnerjev Golobove koalicije naravnost neumestno, povedno kaže naslednji tvit mladega politika in člana SDM Nejca Brenceta: “Golobova vlada je s kršitvijo poslovnika DZ pred evropskimi volitvami priznala teroristom oblast nad Gazo ter Judejo in Samarijo. V času vlade Janeza Janše pa v Sloveniji veleposlaništvo odpira Izrael, država, ki je v svetovnem merilu v vrhu po inovacijah in visokotehnoloških podjetjih. V času prejšnje vlade mednarodno blamiranje in podpora terorizmu, v času aktualne pa podpora gospodarstvu in krepitev vezi z našimi zavezniki. Ustavna obtožba je zato le dimna zavesa. Zaslužili pa bi si jo tisti, ki so za Iran oprali milijarde $, danes pa jim s podporo teroristom vračajo usluge za provizije.”

Če predloga obtožbe DZ ne potrdi, se tukaj zadeva konča

Člane vlade, vključno s predsednikom vlade, lahko Državni zbor obtoži kršitve ustave in zakonov, storjenih pri opravljanju njihovih funkcij. Do predloga uvedbe postopka lahko pride, če željo za to izrazi najmanj deset poslancev. Predlog ustavne obtožbe se obravnava na prvi naslednji seji Državnega zbora, če je bil ta vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Predlog se šteje za zavrnjen, če Državni zbor najkasneje v 60 dneh od vložitve predloga odločitve ne sprejme. Tisti, proti kateremu je vložen predlog ustavne obtožbe, ima možnost pisnega ali ustnega odgovora na seji Državnega zbora. O predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade se mora zjasniti tudi predsednica republike, če bi tako zahteval Državni zbor. O predlogu obtožbe zoper člana vlade pa predsednik vlade. V primeru, da predloga ustavne obtožbe Državni zbor ne potrdi, se postopek tukaj konča. V primeru, da Državni zbor sprejme predlog ustavne obtožbe, je na predsedniku Državnega zbora, da ga posreduje Ustavnemu sodišču ter tudi tistemu, zoper katerega je vložena. Ustavno sodišče pa nato odloča o obtožbi. V primeru, da pride do zaključka, da gre za utemeljeno obtožbo, lahko sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh devetih sodnikov odloči o odvzemu funkcije predsednika vlade oziroma ministra.

Stranka SD predloga ustavne obtožbe zoper Janšo ni podprla, se je pa odločila, da bo šla v pripravo interpelacije zunanjega ministra Toneta Kajzerja. “Soglasno smo presodili, da je pravno-formalno legitimnejša pot tista, h kateri smo že sami pristopili – priprava interpelacije ministra za zunanje in evropske zadeve,” so zapisali v izjavi za javnost. Vztrajajo, da ves čas dokazujejo, “da so načelni in trdni zagovorniki mednarodnega prava in pravic palestinskega ljudstva do lastne države”. “To smo pokazali v praksi, ko so na glasovanju vlade o pridružitvi Slovenije k tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida v Gazi pred Meddržavnim sodiščem, ki je potekalo na zaprti seji 12. marca 2026, ministri in ministrice Socialnih demokratov kot edini enotno glasovali za pridružitev k tožbi. V tej smeri pa smo vodili tudi politike na zunanjem ministrstvu – od priznanja Palestine, utrjevanja stališč podobno mislečih držav v EU do priprave vsega potrebnega za pridružitev tožbi zoper Izrael pred Meddržavnim sodiščem,” so navedli in izrazili pričakovanje, da se bodo k interpelaciji pridružile tudi druge opozicijske stranke.

Glede na razmerje moči v Državnem zboru je uspeh takšne interpelacije praktično nemogoč.

A. H.

The post Svoboda in Levica z ustavno obtožbo nad Janšo: “PR-predstava za javnost” first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article