Svit Mesojedec – mladi up gorskega kolesarstva

Petnajstletni Svit Mesojedec obiskuje prvi letnik programa ekonomski tehnik na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje, ob šoli pa velik del njegovega vsakdana zapolnjuje gorsko kolesarstvo. Trenira šest dni na teden, dva- do trikrat tedensko se na trening odpravi v Ljubljano, tekmuje pa tudi zunaj Slovenije. Gorsko kolesarstvo je začel trenirati leta 2021, ko so ustanovili MTB šolo Kočevje, od sezone 2025/2026 pa trenira in tekmuje za KD Rajd Ljubljana. Letos nastopa med mlajšimi mladinci v kategoriji U17. Za njim je že tudi nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, želje za prihodnost pa segajo še precej dlje.

Kolo ga spremlja že od otroštva. Kot majhen se je rad vozil, pozneje je obiskoval eno- in dvodnevne MTB-kampe, kjer mu je gorsko kolesarstvo postajalo vse bolj všeč. Leta 2021 je nato začel trenirati. Pri tem športu ga ni pritegnila samo vožnja. »Najbolj me je navdušilo to, da se lahko gibljem v naravi, da si v družbi, ampak da ni ekipni šport in da si odvisen sam od sebe,« pove Svit.

Šest dni na teden za trening

Danes je njegov športni ritem precej resen in marsikdo bi rekel, da tudi naporen. Trenira šest dni na teden, posamezen trening pa traja od ure in pol do treh ur in pol. Kolesarske treninge kombinira s fitnesom, zunaj tekmovalne sezone pa tudi s tekom. Takrat je več poudarka na tehniki in moči, da lahko na tekmah različne odseke odpelje čim bolj samozavestno.

Dvakrat do trikrat tedensko se odpravi v Ljubljano, kjer trenira s trenerjem, preostale treninge pa opravi doma, na progah v MTB Centru in v okolici Kočevja.

Vmes je seveda še šola. Pouku sledijo treningi, nato domače naloge in učenje, zato časa včasih preprosto zmanjka. »Včasih pridem domov kar pozno in se mi res ne da več nič. Ampak se poskušam navaditi in imeti neki urnik,« je iskren. 

Pri šoli mu pomaga mama. Svit pravi, da ga nekoliko drži, da zaradi kolesa šola ne bi »šla po svoje«.

Svitovi začetki.

Na startu je Svit, v ozadju pa cela družina

Kolesarjenje ne vzame veliko časa samo Svitu. Že zaradi treningov v Ljubljani se vsak teden nabere precej kilometrov, temu pa je treba prišteti še tekme. V tej sezoni je dirkal tudi v Italiji in Avstriji, kamor je potoval s klubom. S klubom se udeležuje večdnevnih priprav v tujini, pripravlja pa se tudi z reprezentanco.

Vsega tega brez podpore domačih ne bi bilo mogoče izpeljati tako preprosto. Oče mu pomaga pri treningih, koncentraciji in sproščanju ter servisiranju kolesa, mama skrbi predvsem za šolski del, sestra pa na tekmah navija in poskrbi za fotografije ter posnetke.

»Oba imata kar veliko dela s tem, čeprav se na tekmi vidi samo mene na kolesu.«

Včasih brez načrta

Ob takšnem ritmu za prosti čas ne ostane prav veliko prostora. Kadar ga Svit ima, je rad s prijatelji. Včasih pa mu najbolj ustreza nekaj precej preprostega.

»Včasih mi paše, da nimam nobenega plana in samo počivam. Tudi to rabim.«

Tekmovanja so druga plat njegovega vsakdana. Vesel je vseh zmag in dobrih uvrstitev, ki jih je dosegel v Sloveniji, želi pa si, da bi v prihodnje višja mesta dosegal tudi v tujini.

Posebej se spominja lanskega evropskega mladinskega prvenstva na Švedskem. Na tekmi XCO je, kljub začetnem padcu, dirko odpeljal do konca. Prvenstva ne pomni le po slabem začetku, temveč tudi po celotni izkušnji, ki jo je prineslo.

»Bila je zelo posebna in nova izkušnja, ki je pokazala, da sem vztrajen. Po slabi tekmi ni fajn, sploh če veš, da si veliko treniral in si pričakoval več. Ampak potem pogledaš, kaj je bilo narobe, in greš naprej. Ena tekma pač ne odloči vsega.«

Tudi stati na startu tekmovanja z mladimi kolesarji iz različnih evropskih držav je bila zanj nova izkušnja.

»Nisem se oziral na druge, ker sem bil odvisen sam od sebe. Je malo nervoze, ampak ko se začne dirka, potem samo še razmišljaš o vožnji. Meni je bilo predvsem pomembno, da sem lahko tam in da sem dobil izkušnjo za naprej.«

Najboljši občutek pride v cilju

Pri gorskem kolesarstvu so mu všeč hitrost, tehnika in tekmovanje, pa tudi druženje s prijatelji na treningih, pripravah in tekmah.

Pred startom je še vedno nekoliko nervoze, vendar manj kot nekoč, saj danes bolj zaupa vase. Med ogrevanjem posluša glasbo, tik pred dirko pa ima svoj ritual.

»Pred tekmo vedno rad položim glavo na balanco, se pomirim in odidem v svoj svet.«

Ko govori o tistem najboljšem delu, pa izbere cilj: »Najboljši občutek je, ko prideš v cilj in veš, da si odpeljal dobro in dal vse od sebe.«

Med kolesarji rad spremlja Toma Pidcocka. Opazuje, kako trenira, njegovo držo in slog vožnje ter tudi, kako se prehranjuje. Sam bi se nekoč rad približal vrhu, nastopal na velikih tekmovanjih in dosegal dobre oziroma odlične rezultate.

Čeprav so njegove ambicije visoke, je nasvet vrstniku, ki bi ga gorsko kolesarstvo mikalo, pa si ne upa priti na prvi trening, precej preprost.

»Naj proba. Tudi jaz nisem znal vsega, ko sem začel. Na začetku se pač učiš, še vedno se. Ne gre vse takoj. Če ti je všeč, potem treniraš in se izboljšuješ. Najbolj pomembno je, da uživaš.«