Svetovni dan voda 2026: Voda in spol

Svetovni dan voda vsako leto obeležujemo 22. marca. Tema letošnjega mednarodnega dneva je »Voda in spol«, kar nas opominja na preprosto, a globoko resnico: kjer teče voda, se neenakost med spoloma zmanjšuje. Dostop do varne pitne vode namreč neposredno vpliva na izobraževanje, zdravje, dostojanstvo in ekonomske možnosti žensk in deklic.

Voda kot vprašanje enakosti spolov

Po podatkih Združenih narodov in skupnega poročila WHO/UNICEF iz leta 2025 še vedno vsak četrti prebivalec našega planeta nima dostopa do varno upravljane pitne vode –  to je približno 2,1 milijarde ljudi. Največje breme pomanjkanja vode nosijo ženske in deklice, zlasti v podsaharski Afriki ter južni in srednji Aziji, kjer so prav one tiste, ki vsakodnevno skrbijo za oskrbo gospodinjstev z vodo in pogosto porabijo več kot 30 minut (ponekod tudi več ur) za njeno zbiranje.
Zato ni naključje, da 6. Cilj trajnostnega razvoja (SDG 6) določa: do leta 2030 zagotoviti univerzalen in pravičen dostop do varne in cenovno dostopne pitne vode za vse. Uradni podatki OZN pa hkrati jasno kažejo, da svet trenutno ni na poti, da bi ta cilj dosegli do leta 2030.

Spomin na preteklost – tudi v Sloveniji voda ni bila samoumevna

Danes v Sloveniji skoraj vsi le odpremo pipo, iz nje pa priteče čista pitna voda. A to ni bilo vedno tako. Po zgodovinskih virih in glede na razvoj javne infrastrukture se je množična oskrba stanovanj s pitno vodo začela šele po 2. svetovni vojni, zlasti v obdobju pospešene urbanizacije in gradnje javnih vodovodov v 50. in 60. letih 20. stoletja.
Pred tem so bile hiše odvisne od vaških vodnih zajetij, studencev, potokov in zbiranja deževnice. Poraba vode je bila izjemno nizka – ocenjuje se, da je znašala okoli 10–15 litrov na osebo na dan, kar je neprimerljivo z današnjo porabo. Zaradi pomanjkanja tekoče vode v hišah so prevladovala zunanja suha stranišča, z vodo pa se je ravnalo izjemno skrbno in varčno.

Deževnica nekoč in danes

Tudi deževnica ni več to, kar je bila. Raziskave o kislem dežju kažejo, da se je po 2. svetovni vojni z industrializacijo in izgorevanjem fosilnih goriv povečala vsebnost raztopljenih snovi v padavinah, predvsem žveplovih in dušikovih spojin, kar znižuje pH padavin. Čeprav se je stanje v Evropi po letu 1990 izboljšalo, je sodobna deževnica v povprečju kemično bolj obremenjena kot v prvi polovici 20. stoletja.

Slovenija – vodna sreča, ki ni samoumevna

Slovenija sodi med vodno bogate države. Po podatkih Svetovne banke in WHO ima približno 98 % prebivalcev Slovenije dostop do varno upravljane pitne vode v svojih domovih. Večina te vode – okoli 90 % za javno oskrbo – se pridobi iz podzemnih vodnih virov, kar Slovenijo uvršča med države, ki so še posebej odvisne od kakovosti in varovanja podzemne vode.
To pomeni tudi veliko odgovornost. Onesnaževanje tal, nepravilno ravnanje z odpadki, pesticidi in nevarnimi snovmi se prej ali slej odrazi v vodi, ki jo pijemo.

Odvisnost, ki jo opazimo šele, ko vode zmanjka

Kako zelo smo odvisni od vode, se pogosto zavemo šele takrat, ko je ni. Že po nekaj dneh brez vode postane jasno, da brez nje ne moremo pripravljati hrane in pijače, skrbeti za osebno higieno ali splakovati sanitarij. V času podnebnih sprememb in možnih izpadov električne energije so možne tudi motnje v oskrbi s pitno vodo, zato je razmislek o osnovni pripravljenosti – na primer nekaj litrov pitne vode v shrambi – povsem razumen.

Zaposleni na CČN Domžale-Kamnik 24/7 skrbijo za nemoteno obratovanje naprave. (foto: Klemen Razinger)

Hvaležnost, odgovornost in spoštovanje

Ob letošnjem svetovnem dnevu voda si ob odprtju pipe vzemimo trenutek in pomislimo, kakšen privilegij je čista pitna voda brez omejitev. Da nam ni treba hoditi kilometre daleč do vira, ki je morda onesnažen, in čakati v vrsti.
Hkrati pa se zavedajmo, da za vsakim kozarcem vode stojijo številni strokovni in predani zaposleni v komunalnih podjetjih, ki vsak dan skrbijo za zajem, nadzor, distribucijo in čiščenje vode. Tudi njim – in vodi sami – je posvečen ta dan.
Da bo njihovo delo čim lažje in bomo imeli na voljo dovolj pitne vode, kliče k odgovornosti vsakega posameznika. Spoštujmo naravo in v njej pristno vodo ter vsa živa bitja. Odlaganje in odmetavanje odpadkov v naravi je nesprejemljivo, saj se prej ali slej izlužene snovi znajdejo v naših virih pitne vode. Ne pozabimo: voda neprestano kroži.

Naslovna fotografija:
CČN Domžale – Kamnik – iztok prečiščene odpadne vode v Kamniško Bistrico. (foto: Klemen Razinger)

Marjetka Levstek
direktorica JP CČN Domžale-Kamnik, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda