Svetovni dan mokrišč: tiha čudežna območja, ki varujejo življenje

2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč, ko se po vsem svetu ljudje, organizacije in države povezujejo v skupnih aktivnostih ozaveščanja o ključni vlogi mokrišč pri ohranjanju življenja na Zemlji. Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti in človeških civilizacij, a hkrati med najbolj ogroženimi ekosistemi – izginjajo namreč trikrat hitreje kot gozdovi.

Mokrišča – prostor narave, znanja in kulturnega spomina

Letošnje obeleževanje Svetovnega dneva mokrišč poudarja globoko povezanost človeka z mokrišči ter pomen tradicionalnega in lokalnega znanja pri njihovem ohranjanju, upravljanju in trajnostni rabi. Mokrišča niso le naravni ekosistemi, temveč tudi prostor kulturnega spomina, znanj in praks, ki so se skozi stoletja razvijale v sožitju z naravo.

Ramsarska konvencija – temelj globalnega varstva mokrišč

Svetovni dan mokrišč ima status uradnega mednarodnega dneva Združenih narodov od leta 1997. Na ta dan leta 1971 so v iranskem Ramsarju podpisali Konvencijo o mokriščih (Ramsarsko konvencijo), najstarejši sodobni globalni okoljski sporazum, ki je v celoti posvečen enemu ekosistemu. Danes konvencijo podpira 172 držav, ki so se zavezale k ohranjanju in trajnostni rabi mokrišč.

Foto: Gov.si

Ključni zavezniki v boju proti podnebnim spremembam

V zadnjih dveh desetletjih so mokrišča postala osrednji del politik blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Mednarodna sporočila Ramsarske konvencije, Združenih narodov in Evropske unije poudarjajo, da so mokrišča naši ključni naravni zavezniki.

Z ohranjanjem in obnovo mokrišč:

• varujemo biotsko raznovrstnost,
• izboljšujemo kakovost voda,
• zmanjšujemo tveganje poplav in suš,
• povečujemo odpornost družbe na ekstremne vremenske pojave,
• prispevamo k doseganju podnebnih ciljev.

Mokrišča v številkah: majhna po površini, ogromna po pomenu

Mokrišča pokrivajo približno 6 odstotkov kopenske površine Zemlje, a imajo nesorazmerno velik vpliv. Barja in šotišča, ki predstavljajo le 2 odstotka svetovnih površin, shranjujejo okoli 30 odstotkov vsega kopenskega ogljika – več kot vsi gozdovi skupaj.

Kljub temu je od leta 1700 izginilo že več kot 80 odstotkov svetovnih mokrišč, samo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov.

Zakaj mokrišča izginjajo?

Mokrišča so še vedno pogosto napačno razumljena kot neuporaben ali moteč prostor. Ogrožajo jih:

• izsuševanje in zasipavanje,
• intenzivno kmetijstvo,
• urbanizacija in prometna infrastruktura,
• onesnaževanje voda,
• regulacije vodotokov in jezovi,
• podnebne spremembe,
• invazivne tujerodne vrste.

Zaradi teh pritiskov mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Foto: Gov.si

Mokrišča v Sloveniji: dragocena naravna dediščina

V Sloveniji mokrišča pokrivajo približno 5 odstotkov ozemlja. Med njimi so močvirja, barja, poplavne ravnice rek, kraška polja, mokrotni travniki, kali, mlake, soline in obalna območja.

Na seznam Ramsarske konvencije so uvrščena tri območja:

• Sečoveljske soline,

• Škocjanske jame (prvo podzemno mokrišče na svetu),

• Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom.

Foto: Park Škocjanske Jame

Evropska Amazonka – zgled čezmejnega sodelovanja

Poseben dosežek predstavlja biosferno območje Mura–Drava–Donava, znano tudi kot Evropska Amazonka. Gre za največji sklenjeni rečni ekosistem v Srednji Evropi, ki povezuje pet držav, med njimi tudi Slovenijo. UNESCO ga je leta 2021 razglasil za prvo pentalateralno biosferno območje na svetu.

Aktivnosti in naložbe v obnovo mokrišč

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) skupaj z drugimi institucijami izvajajo številne ukrepe za ohranjanje in obnovo mokrišč. V preteklem obdobju je bilo za obnovo vodnih habitatov namenjenih 13 milijonov evrov, v prihodnje pa je predvidenih več kot 17 milijonov evrov za obnovo približno 850 hektarjev površin.

V Sloveniji poteka tudi več projektov LIFE in drugih evropskih programov, namenjenih obnovi poplavnih ravnic, mrtvic, kalov, mlak ter izboljšanju življenjskih pogojev številnih ogroženih vrst.

Kako lahko k ohranjanju mokrišč prispevamo vsi?

K ohranjanju mokrišč lahko prispeva vsak:

• spoznajmo lokalna mokrišča in njihov pomen,
• delimo znanje z drugimi,
• spoštujmo naravo ob obisku,
• ne puščajmo odpadkov,
• uporabljajmo urejene poti,
• opozarjajmo na onesnaževanje in nedovoljene posege.

Skupna odgovornost za prihodnost

Ohranjanje zdravih mokrišč ni le naravovarstvena naloga, temveč naložba v našo prihodnost. Mokrišča so temelj biotske raznovrstnosti, podnebne odpornosti in kakovosti življenja. Ob Svetovnem dnevu mokrišč smo vabljeni, da jih spoznamo, zaščitimo in ohranimo – zase in za prihodnje generacije.

Vir: Gov.si

The post Svetovni dan mokrišč: tiha čudežna območja, ki varujejo življenje appeared first on domžalec.si.