Sveti Ilija na Pelješcu – vzpon na vrh z najlepšim pogledom na Jadranu

Na polotoku Pelješac se skriva gora, ki preseneča še tako izkušenega pohodnika. Sveti Ilija, visok 961 metrov, ni le najvišji vrh Pelješca, temveč tudi ena najlepših razglednih točk celotne Dalmacije. Njegov osamljen položaj, strmi skalni grebeni in odprti pogledi na dalmatinsko otočje ustvarjajo doživetje, ki združuje naravno lepoto, planinski izziv in kulturno dediščino.

Pelješac, Sveti Ilija

Pelješac – drugi največji polotok na Hrvaškem

Polotok Pelješac se razprostira ob južni dalmatinski obali in je po velikosti takoj za Istro. S površino 348 kvadratnih kilometrov in dolžino 62 kilometrov je dolg in ozek, na nekaterih mestih širok komaj tri kilometre. S celino ga povezuje Stonska ožina, široka 1500 metrov, kar daje Pelješcu videz otoka, čeprav je uradno polotok.

Relief Pelješca sestavljajo dva glavna apnenčasta gorska sklopa, ki ju v sredini razdeli prostorna dolomitna kotlina. Ta kombinacija ustvarja pokrajino, ki je hkrati divja in slikovita – od vinogradov in oljčnih nasadov do strmih sten, ki se spuščajo proti morju. Prav ta kontrast je razlog, da Pelješac navdušuje obiskovalce različnih interesov: enkrat kot počitniška destinacija, drugič kot izhodišče za pohodniške izzive.

Orebić in pomorska tradicija

Na severozahodnem delu polotoka leži Orebić, slikovito mestece, ki je zaznamovalo zgodovino kraja. V 19. stoletju je bil Orebić eno najpomembnejših središč pomorstva v Dalmaciji. Pelješko pomorsko društvo je v času jadrnic imelo kar 33 čezoceanskih ladij, kar priča o strateški pomembnosti območja.

Zasluge za razvoj ima tudi lega Pelješkega kanala, ki je zaradi bližine otoka Korčula in zaščite pred burjo nudil varen prehod ladjam. Danes se Orebić ponaša z lepo urejeno riviero, od koder se obiskovalci pogosto odpravijo na raziskovanje okoliških gora.

Sveti Ilija, vrh z značajem otoške gore

Sveti Ilija kraljuje nad Orebićem in celotnim severozahodnim delom Pelješca. Čeprav se nahaja na polotoku, ima zaradi svoje izoliranosti vse lastnosti otoške gore. Strme stene se spuščajo proti obali, pogled z grebena pa sega daleč čez Jadran. Če bi bil Pelješac otok, bi bil Sveti Ilija njegov najvišji vrh – in tudi najvišji vrh vseh jadranskih otokov.

Vzpon na vrh je mogoč iz več smeri, med katerimi so najbolj znane: iz zaselka Urkunići pri Ruskovićih, iz Bilopolja pri Orebiću in iz Gornjega Nakovnja, ki leži severozahodno od vasi Viganj. Najbolj priljubljena je danes označena pot iz Bilopolja, ki je razgibana, a dostopna povprečno pripravljenemu pohodniku.

Pot na vrh: kaj morate vedeti?

Vzpon na Svetega Ilijo traja približno tri ure. Pot ni tehnično zahtevna, a je večji del izpostavljen soncu. Zato je nujno, da pohodniki s seboj vzamejo dovolj vode, saj na gori ni izvirov. Pot se vije po skalnatih pobočjih in borovih gozdovih, proti vrhu pa se odprejo pogledi, zaradi katerih trud hitro izgine.

Za mnoge je vrhunec poti prav občutek, ko se z vrha razpre pogled na morje in otoke – Korčulo, Mljet, Lastovo in ob jasnih dneh celo do Hvara, Brača in dalmatinske obale. Pogled se razteza tudi proti Neretvanski dolini in Biokovu, kar daje občutek, da stojite na razglednem stolpu sredi morja.

Kulturna in zgodovinska vrednost

Ime Sveti Ilija izvira iz kapele, posvečene svetniku, ki je nekoč stala na vrhu. Čeprav danes ostajajo le sledi, se tradicija ohranja v imenu in majhnem križu, ki označuje točko na vrhu. Starejši zemljevidi omenjajo tudi imeni Zmijino brdo (Monte Vipera) in Perunovo brdo, kar nakazuje na predkrščanske čase, ko je bil vrh kultno mesto.

Po ljudskem izročilu je bil posvečen bogu Perunu, gromovniku in varuhu neba. Takšna dediščina daje vrhu poseben simbolni pomen, ki presega zgolj naravne značilnosti.

Zakaj se povzpeti na Svetega Ilijo?

Sveti Ilija ni le gora za pohodnike. Je prostor, kjer se stikata narava in zgodovina, kjer se prepletajo pomorska tradicija, starodavne zgodbe in sodobni turizem. Obisk pomeni srečanje z divjo pokrajino Pelješca, obenem pa ponuja priložnost, da iz ptičje perspektive opazujete bogato dalmatinsko obalo.

Poleg tega je vzpon tudi izziv. Ni pretežak, a zahteva pripravljenost in načrtovanje. Prav zato je primeren za vse, ki želijo doživeti nekaj več kot zgolj počitniški sprehod.

Dingač, Pelješac

Pelješac

Vzpon na Svetega Ilijo lepo dopolnjuje druge aktivnosti na Pelješcu. Po pohodu lahko obiskovalci uživajo v znamenitih vinogradih Dingača in Postupa, raziskujejo zgodovinske zidove v Stonu ali se prepustijo okusom sveže ribe v lokalnih konobah.

Pelješac je danes priljubljen med ljubitelji mirnega oddiha, a z vrhovi, kot je Sveti Ilija, ponuja tudi aktivne izzive. Prav ta raznolikost ga dela privlačnega – v enem dnevu lahko doživite morje, vino in gorski razgled, ki se vtisne v spomin.

Pogled, ki ostane

Vzpon na Svetega Ilijo je izkušnja, ki jo pohodniki opisujejo kot eno najlepših na Jadranu. Ni le pot do najvišjega vrha Pelješca, temveč potovanje v prostor, kjer se čas ustavi, pogled pa sega v neskončnost.

Ko stojite na vrhu in vas obdaja tišina, ki jo prekinja le veter, začutite moč narave in veličino prostora. Sveti Ilija je simbol Pelješca – divji, vztrajen in gostoljuben hkrati. Vredno ga je obiskati, ker združuje lepoto, tradicijo in razgled, ki ga drugje ne boste našli.

Če ste radi na Pelješcu in Korčuli, vas bo razveselila informacija o obnovi ceste do Orebića

Objava Sveti Ilija na Pelješcu – vzpon na vrh z najlepšim pogledom na Jadranu se je pojavila na Vse za moj dan.