Suša vzela krmo, kmetom težave povzročajo še zveri

Kmetijstvo na Ribniškem je letos na težki preizkušnji. Dolgotrajna suša je prizadela travnike in zmanjšala količino krme, posledice pa so vse bolj vidne tudi v gozdovih. Ob tem kmete bremenijo nizke odkupne cene mleka in mesa ter škoda, ki jo povzročajo divjad in velike zveri. Z razmerami na terenu se je včeraj seznanil minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, ki je obiskal Ribnico in Velike Lašče.

Minister si je skupaj s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, direktorjem KGZS Martinom Mavsarjem in kmetijskimi svetovalci ogledal posledice letošnje suše predvsem na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Za tamkajšnje kmete letošnja suša ni zgolj vprašanje slabšega pridelka. Pomanjkanje krme predstavlja vse večjo težavo predvsem za živinorejske kmetije, ki morajo ob tem računati tudi z nizkimi odkupnimi cenami mleka in mesa. Prav na preplet vremenskih in ekonomskih težav so kmetje opozorili predstavnike države.

Posledice suše segajo tudi v gozdove

Zaskrbljujoče niso le razmere na travnikih in njivah. Suša je močno prizadela tudi gozdove, ki številnim kmetijam na Ribniškem predstavljajo pomemben dodaten vir prihodka.

Na območju se po navedbah ministrstva hitro sušijo smreke in bukve. Oslabljena drevesa so še bolj izpostavljena podlubnikom, zato bi lahko letošnji vremenski ekstrem posledice pustil tudi v prihodnjih mesecih in povzročil dodatno gospodarsko škodo.

Kako velika je škoda na kmetijskih površinah, bo pokazalo tudi uradno ocenjevanje. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je že izdala sklep za začetek ocenjevanja škode na kmetijskih pridelkih zaradi suše v letu 2026. Občinske komisije bodo obrazce zbirale med 2. in 23. septembrom, podatki pa morajo biti v aplikacijo Ajda vneseni do 25. septembra.

Več kot osem milijonov evrov pomoči

Minister je ob obisku napovedal tudi finančne ukrepe. Evropska komisija je Sloveniji namenila 2,7 milijona evrov za blaženje posledic višjih cen mineralnih gnojil in energentov, država pa naj bi zagotovila še nekaj več kot pet milijonov evrov.

»Skupaj bo tako več kot osem milijonov evrov razdeljenih kmetom do konca leta. Vlada hkrati išče rešitve za znižanje cene kmečke nafte, ki je ključna pred jesenskimi poljskimi deli. Pomagali bomo tudi pri krmi, zato še enkrat pozivam rejce, naj ne prodajajo živali oziroma živine,« je dejal Cigler Kralj.

Na Ribniškem ne povzroča težav samo suša

Ob vremenskih razmerah ostaja ena največjih težav kmetovanja na tem območju škoda zaradi divjadi in velikih zveri. Po navedbah ministrstva je na območju Ribnice in Velikih Lašč izrazito povečana številčnost medvedov, volkov, jelenjadi in druge divjadi.

Kmetje opozarjajo na škodo na posevkih, vse pogostejša bližnja srečanja z medvedi pa pri prebivalcih povzročajo tudi občutek ogroženosti. Ministru so predstavili primere, ko se medvedi približujejo hišam in se ne umaknejo niti pred ljudmi oziroma kmetijsko mehanizacijo. Posebno skrb vzbujajo srečanja z medvedkami z mladiči.

Cigler Kralj je ob tem ocenil, da odvzem v preteklih desetletjih ni zadostoval za uravnavanje številčnosti velikih zveri in divjadi.

»Gre za to, da mora na podeželju kmet imeti prvo mesto, potem rejne živali, nato posevki in šele nato divje živali. To smo dolžni ljudem na podeželju, ki se trudijo, pridelujejo našo hrano, obenem pa beležijo ogroženost in velike škode na posevkih,« je poudaril minister.

Po njegovih besedah si ministrstvo od začetka mandata prizadeva za normalizacijo številčnosti velikih zveri, predvsem medveda in volka, pa tudi divjadi.

Suhorobarstvo kot pomemben dodatni vir prihodka

Obisk Ribnice je odprl še eno za to območje značilno vprašanje. Številne manjše kmetije namreč svojih prihodkov ne ustvarjajo zgolj s kmetijstvom, temveč jih dopolnjujejo z dejavnostmi, ki so tesno povezane z lokalnim okoljem in tradicijo.

Med njimi ima posebno mesto suhorobarstvo. Minister je poudaril pomen ohranjanja te tradicije, ki na Ribniškem ni le del kulturne dediščine, ampak lahko manjšim kmetijam predstavlja tudi pomemben dodaten vir prihodka.

Včerajšnji obisk je tako pokazal, da težav ribniškega kmetijstva ni mogoče skrčiti zgolj na letošnjo sušo. Vremenske razmere so dodatno zaostrile že obstoječe težave, od ekonomskega položaja živinorejcev do škode zaradi divjadi in velikih zveri. Kolikšen bo končni račun letošnjega sušnega leta, pa bo jasneje po septembrskem ocenjevanju škode.