
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi vedno in predvsem glasno opozarja na tveganja in problematičnost prehajanja visokih funkcionarjev v državna podjetja. A medtem ko za druge zahteva stroge omejitve in varovalke, sam zaseda položaj, ki mu omogoča prav to, kar pri drugih problematizira – namreč nemoten povratek v državni aparat brez postopkov, ki jih predpisuje drugim. Verodostojnost institucije se začne pri njenih voditeljih. Ko ti pozabijo nase, izgubi pomen tudi njihova skrb za druge. Kakršni koli Šumijevi izgovori bi bili v tem primeru brezpredmetni.