.png)
2 hours ago
11
ARTICLE AD
Umetna inteligenca (UI) ima velik potencial za izboljšanje zdravstvene oskrbe v Evropi, a njeno širšo uvedbo ovirajo zapleteni predpisi in pomanjkanje zaupanja, ugotavlja nova študija Evropske komisije. Poročilo opozarja, da so zadržki zdravstvenih delavcev in pacientov ter kompleksno regulativno okolje ključni izzivi, ki jih bo treba nasloviti, če želi EU izkoristiti priložnosti digitalnih tehnologij.
Komisija poudarja, da lahko umetna inteligenca prispeva k zagotavljanju kakovostne oskrbe starajočemu se prebivalstvu, ki ga vse bolj bremenijo kronične bolezni. V zadnjem desetletju so zdravstveni sistemi obremenjeni tudi s pomanjkanjem kadra in naraščajočimi stroški, zato so tehnološka orodja, kot so avtomatizacija dokumentacije, bolj natančna diagnostika in prilagojeno zdravljenje, nujno potrebna.
V poročilu, na katerega se sklicuje portal Euractiv, je zapisano, da se umetna inteligenca že uporablja v bolnišnicah po svetu z dokazljivimi učinki na kakovost in hitrost oskrbe. Primeri vključujejo sisteme za podporo pri odkrivanju raka in rešitve, ki olajšujejo klinično odločanje.
Velike investicije in rast patentov
Med letoma 2015 in 2024 je Evropska unija financirala raziskovalne projekte s področja umetne inteligence v zdravstvu v skupni vrednosti 3,5 milijarde evrov, kar v povprečju pomeni 6,73 milijona evrov na projekt. V istem obdobju se je število patentov na tem področju povečalo z 22 leta 2017 na 118 leta 2023. Število kliničnih preskušanj medicinskih pripomočkov, ki temeljijo na umetni inteligenci in strojnem učenju, je naraslo s šest leta 2015 na 657 leta 2024.
Ti podatki po oceni avtorjev kažejo, da je EU že močno investirala v razvoj, a da se znanje in tehnologije še ne uporabljajo dovolj široko.
Regulativni izzivi in pomisleki glede etike
Uvajanje umetne inteligence v zdravstvu se mora soočati z več zakonodajnimi okvirji – od zakona o umetni inteligenci do splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), uredbe o medicinskih pripomočkih in prihodnjega evropskega prostora zdravstvenih podatkov. »Čeprav je regulativno okolje, ki ureja umetno inteligenco v zdravstvu, robustno, predstavlja zapletenost, ki lahko prispeva k oklevanju pri uvajanju,« je zapisano v povzetku poročila.
Študija predlaga več rešitev, med drugim ustanavljanje interdisciplinarnih odborov za nadzor skladnosti in upravljanje umetne inteligence v kliničnih okoljih, vzpostavitev jasnih politik glede shranjevanja podatkov, uporabo šifriranja in vključevanje tehnologij za zaščito zasebnosti že v fazi načrtovanja.
Ključno vprašanje: zaupanje pacientov in zdravstvenih delavcev
Avtorji poročila opozarjajo, da prav nezaupanje med pacienti in zdravstvenimi delavci ostaja ena največjih ovir. Brez prepričanja, da so sistemi varni, zanesljivi in etični, se širša uporaba umetne inteligence ne bo zgodila.
Kot poudarja analiza, bi k večji sprejetosti lahko prispevalo izboljšanje digitalne zdravstvene pismenosti ter tehničnih znanj tako med pacienti kot pri zaposlenih v zdravstvu. To bi po oceni Komisije pomagalo zmanjšati pomisleke o zanesljivosti in etičnih posledicah uporabe novih tehnologij.
Poročilo zaključuje, da lahko Evropska unija ob stratešnem pristopu in odpravi obstoječih ovir prevzame vlogo vodilne svetovne sile pri razvoju inovacij v zdravstvu, ki jih poganja umetna inteligenca. »S strateškim delovanjem in zavezanostjo k premagovanju izzivov pri uvajanju se lahko EU pozicionira kot vodilna svetovna sila na področju inovacij v zdravstvu, ki jih poganja umetna inteligenca,« navaja študija.
Kot dodaja Euractiv, Komisija poročilo predstavlja kot temelj za nadaljnjo razpravo z državami članicami in deležniki, ki naj bi v prihodnjih mesecih razpravljali o tem, kako pospešiti uvajanje tehnologij v skladu z evropskimi vrednotami in pravili.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava Študija Evropske komisije: zapletena pravila in nezaupanje ovirajo uporabo umetne inteligence v zdravstvu je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)