ARTICLE AD
Strunjan, ko mirni kotiček postane prizorišče nerazumevanja Strunjan je eden tistih krajev, kamor greš, ko si želiš miru. Ko ti je dovolj mestnega vrveža, ko si želiš zadihati ob morju, poslušati šumenje valov in se sprehoditi med borovci. Ni glamurozen, ni glasen — in prav zato je tako dragocen. A zadnje čase se zdi, da se ta mir krha. Domačini opažajo, da obiskovalci prihajajo z drugačnim odnosom. Namesto spoštovanja do narave, se pojavlja želja po “všečkih”, po fotografijah, po dokazih, da so bili tam. In narava — tista tiha, potrpežljiva narava — to čuti. Zlaganje kamnov v stolpiče, popisovanje skal, puščanje smeti … vse to se morda komu zdi nepomembno. A za tiste, ki tukaj živijo, je to boleče. Ker Strunjan ni kulisa. Je prostor, ki si zasluži spoštovanje.
Strunjan ali studio
Narava ni kulisa za Instagram
Strunjan je eden tistih krajev, ki jih ne najdeš v turističnih brošurah z velikimi črkami. Pa vendar vsak, ki ga obišče, hitro začuti, da je nekaj posebnega. Klifi, soline, tišina, vonj po borovcih in morju — vse to ustvarja prostor, ki je bil dolga leta zavetje za tiste, ki so iskali mir. A zadnje čase se domačini vse pogosteje sprašujejo, ali se ta mir počasi izgublja.
Na plaži med Pacugom in Salinerom se je začela pojavljati nova “moda”: o
- biskovalci zlagajo kamne v stolpiče,
- jih fotografirajo in
- objavljajo na družbenih omrežjih.
Na prvi pogled nič takega. A za domačine in naravovarstvenike je to početje vse prej kot nedolžno.
Kamni niso igrače
Ko nekdo zloži tri kamne, jih naslednji zloži deset. In tako nastane cela “kamnita galerija”, ki se razteza po naravnem obalnem pasu. Težava? Ti kamni niso tam za okras.
- So del naravnega ravnovesja. Pod njimi živijo drobni organizmi, ščitijo tla pred erozijo, pomagajo ohranjati mikroklimo. Ko jih premikamo, rušimo nekaj, kar je narava gradila desetletja.
Domačini pravijo, da se počutijo, kot da je njihov kraj postal kulisa. Narava ni več prostor za doživetje, ampak ozadje za fotografijo. In to boli.

Domačini niso tiho
- “Narava ni Instagram studio.” To je stavek, ki se pogosto pojavlja med pogovori domačinov. Zlaganje kamnov v stolpiče, popisovanje skal s sprejem, puščanje smeti — vse to se jim zdi skrajno neprimerno in žaljivo do okolja, ki ga imajo za svoj dom.
- “Vsak se briga zase, ampak narava trpi.” Nekateri domačini, ki že desetletja obiskujejo divjo plažo, pravijo, da je vzdušje nekoč bilo sproščeno in spoštljivo. Danes pa opažajo, da se obiskovalci vedejo površno, brez razumevanja, kaj pomeni biti gost v naravnem prostoru.
- “Redarji opozarjajo, a odziv ni vedno prijazen.” Po pričevanju ene od obiskovalk, redarji na plaži opozarjajo kopalce, naj ne uporabljajo svojih stolov ali senčnikov, kar nekateri razumejo kot nepotrebno omejevanje. A domačini vedo, da gre za ohranjanje reda in varnosti, ne za zaslužek.
Kaj domačine najbolj moti:
- Neposlušnost pravil kopališkega reda, kot je prepoved vnašanja lastnih ležalnikov in senčnikov.
- Zlaganje kamnitih stolpičev, ki ruši naravno ravnovesje obale.
- Popisovanje skal, kar se dojema kot vandalizem.
- Pomanjkanje spoštovanja do prostora, ki je stoletja ostajal neokrnjen.
Domačini si želijo, da bi obiskovalci razumeli, da Strunjan ni le še ena plaža — je kraj z dušo, z zgodovino, z naravo, ki jo je treba ohraniti. In da spoštovanje ni stvar pravil, ampak odnosa.
“Narava ni Instagram studio”
To je stavek, ki se je začel pojavljati med pogovori domačinov. Ljudje prihajajo, zlagajo kamne, puščajo smeti, včasih celo popišejo skale s sprejem.
Redarji morajo opozarjati kopalce, naj ne uporabljajo svojih stolov na občutljivih delih obale. Vse to se dogaja v prostoru, ki je bil nekoč tih, spoštovan in neokrnjen.
In ne gre le za Strunjan. Podobne prizore najdemo tudi v Fiesi, Seči, celo v Gozdu Martuljek.
Zdi se, da se je zlaganje kamnov razširilo kot nekakšen “trend”, ki pa ima resne posledice.
Kaj pravijo naravovarstveniki
Naravovarstveniki opozarjajo, da zlaganje kamnov ni le estetski problem. Gre za poseg v ekosistem. Pod kamni živijo rakci, školjke, drobni organizmi, ki so del prehranske verige. Ko jih premikamo, rušimo njihovo okolje.
- “Narava ni Instagram studio,” pravi biologinja Nina iz lokalnega društva za varstvo obale. “Ko zlagamo kamne, ne ustvarjamo umetnosti — ustvarjamo motnjo. In čeprav se zdi nedolžno, ima dolgoročne posledice.”
Dodaja, da je treba obiskovalce ozavestiti. Ne s prepovedmi, temveč z razlago. Z zgodbami. Z razumevanjem, zakaj je narava takšna, kot je — in zakaj je prav to njena vrednost.

Kaj lahko naredimo drugače?
Če resnično želimo biti del narave, jo moramo doživeti — ne pa spreminjati. Namesto da zlagamo kamne, se lahko usedemo, poslušamo valove, opazujemo ptice, se učimo o lokalnem okolju. Narava nam ponuja ogromno, če ji le dovolimo, da ostane takšna, kot je.
Domačini ne prosijo, da nihče več ne pride. Prosijo le, da se spoštuje prostor. Da se razume, da je ta kraj več kot le ozadje za objavo. Je zgodovina. Je tišina, ki jo je vredno ohraniti.
Spoštovanje je največ, kar lahko damo
- Strunjan ni jezen, ker ljudje prihajajo. Je ogorčen, ker prihajajo brez spoštovanja. In to je razlika. Če se vsak od nas vpraša, kaj lahko naredi, da narava ostane takšna, kot je — potem smo že na dobri poti.
Ko naslednjič obiščeš Strunjan, ne zlagaj kamnov. Raje jih pusti tam, kjer so. In poslušaj tišino. Morda ti pove več, kot bi ti povedala katerakoli fotografija.
Pripravila AK
Viri:
obalaplus.si
slovenskenovice.si
YouTube.com
unsplash.com
wikimedia.org
The post Strunjan – Domačini ogorčeni first appeared on NaDlani.si.